Ponarejene diplome

"Buy an online degree", "Buy your colleague diploma"... to sta samo ena izmed naslovov množičnih E-pisem, ki krožijo po spletu, in katerim se reče enostavno SPAM. Tudi taka pošta večkrat zaide v moj nabiralnik. Med drugim tudi ostali naslovi, ki iscer nimajo z diplomami in sploh z resničnimi E-pismi nikakršne povezave. "Need viagra?" Khem, no thanks. Don't need one. Seveda potrpežljivi živčki mirno izbrišejo takšno pošto. "Še smo nekateri na svetu, ki se želimo potruditi za svojo izobrazbo," bi kdo rekel.

Nedavno odpuščeni Igor Šimenc bi seveda lahko rekel tudi drugače: "Denar je sveta vladar." In kupil diplomo, se zaposlil na mestu glavnega sekretarja ali podobne visoko-funkcijske službe. Njegov primer seveda ni edini. Tisoče, če ne celo na milijone ljudi po svetu kupuje ponarejene diplome in z njimi zasedajo bolj ali manj vodilna mesta v podjetjih. Tako dejanje se označi kot nemoralno. Nekateri se trudimo in želimo uspeti v svetu, nekateri pa to preko vez in raznih sumljivih kupčij enostavno kupijo izpred našega nosu.

Hja, kdor se znajde, se znajde. Je pa tudi res, da preveč naivno verjamejo, da bo država toliko časa sedela križem rok in gledala kako se s ponarejenimi diplomami vodi ljudi okrog nosu. Sicer v mojem mnenju država že dolgo ve za takšne in drugačne primere, a ne stori za to oziroma bolje rečeno proti temu nič. Navsezadnje vsaka menjava stane in dokler zadeva funkcionira, naj funkcionira. Pa čeprav nezakonito. Vsake toliko časa se sistem prebudi iz svojega spanca in "zgliha" pretekle dolgove, še vedno pa živi v svojem sanjskem svetu s svojimi lastnimi pravili. You don't obbey the rules - you pay the price. Ali nekaj podobnega.

Nekateri se matramo za uspeh, nekateri kupijo uspeh. Upam samo, da mi ne bo v bližnji prihodnosti kak "hot-shot" s ponarejeno diplomo speljal izpred nosu dobro delovno mesto.

Umiranje na obroke

Mnogim je to danes že jasno. Svet, v kakršnem živimo, počasi umira na obroke. Kataklistični misleci bi celo dejali, da se svet počasi pripravlja, da se očisti vseh nesnag in se nam pripravlja velika katastrofa, ki bo pomenila konec človeške vrste in začetek novega poglavja v zgodovini Zemlje. Niti ne tako zgrešena misel. Glede na to kako ravnamo z naravo, se bo kaj takega še res morda zgodilo. Pa ne še zdaj, a za to, kar z Zemljo počnemo mi, bodo morale plačevati prihajajoče generacije.

Ljudje se počasi zavedajo/mo, da s svoji mravnanjem škodujemo naravi. Ampak ko se skupaj vsedejo glavni funkcionarji tega sveta, se vedno znova odloča v slabo Zemlje. Industrija, glavni sovražnik narave, na leto v ozračje spusti ogromno škodljivih snovi. Pravih številk tu ne poznam, a vem, da so velike. Zemlja se segreva, narava se onesnažuje, ozonski plašč tanjša, živali izumirajo,... Tako zdaj grozi svetu stanjšanje ledenega plašča na polih. Na Arktiki bi to neposredno za to območje pomenilo izumrtje mnogih ptic, živali in nenazadnje tudi načina življenja tamkajšnjih prebivalcev, posredno drastične spremembe za celoten svet. Ne samo premik verige hranjenja, marveč tudi višanje vodne gladine, itd.

In zakaj se vodilni možje sveta odločajo v škodo Zemlje? Ker se jim to splača. Ekonomsko gledano prinaša industrija mnogo denarja. Iskanje alternativnih virov energije bi bilo drago, zamudno, na koncu koncev pa ne bi prineslo tolikšnih dobičkov v žepe tako države kot denarnih mogotcev. Premog je poceni za nas, a drag za naravo, nafta prav tako, alternativni viri (mogoče kakšna biomasa, energija iz organskih odpadkov, vodikova energija, veter, voda, sonce, itd.) pa bi bili ali dragi za nas in poceni za naravo, ali pa bi zavzemali mnogo prostora in na koncu koncev ne proizvajali količine energije ekvivalentne energiji, pridobljeni iz fosilnih goriv.

Škoda, res škoda, da se na svet gleda z roko v denarnici in ne s trezno glavo.

Prevajalske sposobnosti

Dejstvo je, da živimo v svetu, kjer je dobro imeti znanje vsaj enega tujega jezika. In če že, je dobro, da je ta jezik vsaj angleščina, ki je tako splošno razširjena. Mnogo slovenskih šol uči angleški jezik kot prvi jezik že od 5. razreda dalje ali celo žeprej. In dejstvo je, da že ptički na vejah čivkajo v angleščini.

Še vedno se pa najdejo izjeme, ki enostavno ne znajo prevajati. Že če pogledamo slovenske prevode angleških/ameriških filmov, vidimo, da so prevajalske sposobnosti skope. To vidimo že vsaj tisti, ki za filme ne rabimo podnapisov. Slabo, slabo. Res pa je, da je nekatere stvari težko prevest v slovenščino, ker ob prevodu izgubijo tisti svoj "žmoht", svojo esenco. Nekatere šale so pač specifične za kak jezik in s prevodom, ker to vrli prevajalci dostikrat dobesedno prevajajo, izgubijo na svojem pomenu.

Najdejo pa se še izjeme, ki ob postavljanju svojih spletni strani ne uredijo celotnega besedila. Mogoče je vzrok slabo poznavanje jezika, mogoče se prevajalcu enostavno ni dalo dokončati svojega dela, ali je pa vzroke iskati kje drugje. Kot primer sem danes slučajno opazila glavno slovensko stran za vozila Opel. Kot dokazno gradivo prilagam sliko in pa link na osnovno stran za vozilo Opel Vectra (--->klik<---) - če ne bodo že prej popravili podatkov. Skratka, med množičo podatkov v slovenščini se je znašel tudi angleški odstavek. Ups?

Sure thing, this WILL move you. Ne bom jim še kmalu povedala - naj še malce živijo v svoji zmoti. :)

Update: Sem dobila v roke še propagandno gradivo - prospekt za Opel Vectro in glej ga no glej, tudi tu se pojavljajo angleški odstavki XD ...nekdo pa je res moral biti že "faulast"

Obiskovalec

Lej, lej kaj sem našla pri sebi na zavesi :)


Očitno imam oboževalca ;)

Lačen?

Včasih lakota človeka kar premami, da bi pojedel kaj eksotičnega. Potem se pa zgodi, kot se je zgodilo temu gospodu (klik).

Ne vem kako mu je to uspelo, ne da bi kaj opazil. Mogoče je pa gospod (bil) poklicni požiralec mečev in zato ni začutil, ko je pogoltnil tako zajetno zadevico :)

Detajli

Koliko pozornosti namenite malim detajlom?

Prvi letošnji sneg

Vreme je opravičilo svoj obstoj in vremenarji svoja predvidevanja. Resnično sem mislila, da snega se dobre pol meseca ne bo, ampak sem se malce zmotila, očitno. Sneg je zapadel, ampak mu ne dajem več kot tri dni obstoja - razen v vaši soseski. Tu se sneg obdrži do visokega poletja, ko je zunaj že 30 stopinj.
Zdaj pa že malce pretiravam. No, poanta zgoraj rečenega je bila, da ko že povsod drugje v našem kraju skopni sneg, ga imamo pri naši hiši še dovolj.

Hehe, zdaj se mi pa res ne da stopit iz hiše. Najraje bi se kar zabubila nazaj v toplo posteljo :)

Problemi, problemi

Lepo je življenje v vasici. Imaš:

• čist zrak (dokler ti ne prinese pod nos vroč poletni veter vonjave z 200m oddaljene mini kmetije) ,
  
• mir in tišino (dokler se ne spomni nori sosed, da gre tolčti po plehu samo za to, da bi vse sosede spravljal ob živce),
  
• vse poznaš (dokler se ne začno gradit nove hiše in stare prebivalce preplavijo prišleki),
  
• vlaki vozijo vsako uro ali celo na pol ure (in zadnji vlak iz Ljubljane vozi ob 22.20, prvi naslednji pa sele 4.50)
• skoraj vedno lastno hišo (za katero je pa treba odšteti veliko denarja za stroške zemljišča, ogrevanja, komunalnih storitev, je velik prostor za čiščenje, urejat moraš vrt, zalivat roče, kosit travo, etc.),
  
• zjutraj svežo kavo (ko odpreš pipo...),...
  

Pa še kaj bi se našlo. Glavni problem, s katerim se srečujem in zaradi katerega zavidam vsem prebivalcem Ljubljane (tudi tistim, ki se z mestnimi avtobusi vozijo iz službe/šole do doma na dan po 30 min v eno smer - kot jaz do svojega doma), je definitivno prevoz. Že res, da je med dnevom povezava s prestolnico izredno prijetna in ugodna. Vlaki vozijo na uro, plača se manj, kot če bi se vozil z avtom, pa še skrbet ti ni treba, da bi zaspal za volanom, ipd. Je pa tudi res, da pelje zadnji vlak iz Ljubljane ob 22.20 in moram vedno, ko delam do 22.00 imeti 20 minut intenzivnega razgibavanja. In če slučajno človek nima svojega avta, s katerim bi se peljal domov, in je odvisen od družinskega avta, se pa znajo stvari zakomplicirat. Še posebej, ko avto rabiš, da prideš domov zjutraj pol enih in je napovedan sneg.

Najbolj mi je všeč, ker čeprav živim na vasi in so ceste dobro urejene, je zadeva v moji soseski izredno zakomplicirana. Medtem ko je povsod na vasi še zeleno, vladajo pri nas povsem zimske razmere. Prava Sibirija. In že samo, da se spusti temperatura pod nič in je megla... uhu, to je drsalnica :) Mogoče bi pa morala na avto zmontirati drsalke?! Neeee.. ;D

Ravno jutri bi rabila prevoz. Lahko bi rekla temu, da imam neodložljive posle. Pa ga ne bom dobila, ker bo sneg. Bolje za to vreme, da bo res padal sneg, da bo vsaj upravičeno to dejstvo, da nisem dobila avta. Drugače...
In bodo mogli posli le postati odložljivi. Ni nobene šanse, da pridem domov in se naspim preden grem jutri delat. Edini spanec, ki bi ga lahko dobila bi bil na ljubljanski železniški postaji. No go.. Težke odločitve. Ko bi vsaj živela v Ljubljani. Včasih sem to misel zavračala na vse pretege, zdaj je pa po tehtnem premisleku vse bolj optimalna možnost.

Vem, da bo jutri par ljudi izredno razočaranih. Sorry guys, had no other option.

090

Ok, mi je že malce bolje :) Neverjetno za kaj vse ponucajo 090 številke. Prva stvar, na katero pomislim ob taki številki, je hotline. Zanimivo, da take številke dodeljujejo tudi za kakšne servisne dežurne telefone. Na primer, na www.avto.net sem gledala rabljene avtomobile in mojo pozornost je pritegnil oglas za avto, česar posrednik pri prodaji je slovenjgraški Tele-car. Ko sem videla GSM številko sem seveda takoj poklicala, da bi poizvedela še kaj več o avtu. Oglasila se mi je telefonska tajnica oziroma telefonski tajnik, ki je zlajnal, da so zaradi velikega povpraševanja dežurni 24 ur na dan na njihovem dežurnem telefonu in navedel telefonsko številko 090 itd. Zanimivo :))
A bo to zdaj prešlo v navado, da se bodo tovrstne številke uporabljale tudi za kaj drugega kot samo za hotline? Hehe, bom uvedla 090-KATSUMI =D

Slab začetek dneva

...upam, da bo vsaj konec dober.

Sem pravkar prišla iz Ljubljane. Hudo jutro je bilo, hudo. Za lepo dobro jutro sem morala biti že ob 7.30 pri zobarju, čeprav sem bila naročena ob 8h. Marsikdo bi si ob tem dejstvu mislil, da komaj čakam, da pridem k zobarju, a temu ni tako. Skratka, ne bom vse govorila kaj je zobarca delala, ker so to privatne zadeve, sploh pa tema zob in vsega vezanega na to niti ni tako prijetna. Posebej ne, ko iščeš razvedrilo. Na koncu naj povem, da sem komaj zapustila ordinacijo in prilezla do avta, kjer sem dolge minute hlastala za zrakom. Namreč, ko sem ustala s stola v ordinaciji, se mi je dejansko stemnilo pred očmi. Zdelo se mi je kot da bom zdaj zdaj ali padla v nezavest ali bruhala. Enostavno takega (z)mešanega občutka še nikoli nisem doživela.. Dejansko, če me ne bi bilo sram, bi se še v naslednji sekundi zložila po tleh. Pa se nisem - ker me je bilo sram :> Naj samo še povem, da ni bilo nič v zvezi s krvjo.. na te fore ne padam ;) Me zanima kaj si je zobarca mislila, ker sem definitivno zamenjala na obrazu vse barve mavrice :P

Zobarca še svojega dela ni mogla opravit 100%, ker se mi je mudilo. Iz Trnovega sem morala priti do Bežigrada do 8.20, ker sem imela takrat predstavitev neke domače naloge. 10 točk za k izpitu pa ja ne mislim vreči stran. Nakar pridem na faks in me kolega, s katerima predstavljam to domačo nalogo, čakata pred vrati učilnice z nasmeškom na ustih. "Saj je bila samo potegavščina," mi reče prvi kolega. A, in jaz sem morala samo zato, da skoraj omedlim in da me kolega potegneta za nos, prit v Ljubljano z avtom. >:( Bad day....

Nič, če se želim še kaj naučit in še enkrat prit do Ljubljane malce kasneje, se moram malce pomirit in vzeti knjigo v roke.
Until next time...

Pomaranča pomarančka pomarančica

Naletela sem že na mali milijon pomaranč in mandarin. Nekatere velike, druge male, nikoli pa še nisem videla tako majhnih mandarin... Ostala sem brez besed in se začela smejat... Za primerjavo: navadna pomaranča, velika mandarina, mala mandarina in nazadnje v spodnjem levem kotu mini mandarine.

Par novosti

Par, ampak res par novosti na mojem blogu:

• dodan E-mail za kontakt: vidite ga lahko pod mojim profilom, zaradi takih in drugačnih zlorab pa je v slikovni obliki :)
  
• nove fotke na mojem Flickr photostream-u
• in pa panorama Ljubljane z gradu za tiste, ki ne obiskujejo "The Realms of Katsumi" (1 MB, QuickTime)

Kaj več, ko bo čas :)