Luuuna

Pa sem nazaj z bowlinga. Safe and sound :) Dobra igra je bila. Moja ekipa je sicer zgubila proti nasprotni ekipi, ampak glavno je, da smo se zabavali. No, pa še tega ne smem pozabiti: končno sem podrla svoj rekord in prišla preko 100točk :) Ni veliko, ampak za začetnika je to super :)

Ampak ni ta post namenjen temu. Ravno, ko sem bila na poti nazaj, me je na obvoznici pozdravila prečudovita znanka. Česa tako lepega še nisem videla .. na nebu. Govora je namreč o luni. Nad bregom obvoznice se je bohotila v svoji bledo rdeči barvi, najbolj so me pa prevzele njene dimenizje. Slišala sem že, da se lahko luna ob določenih vremenskih pogojih in atmosferskih vplivih zdi človeku veliko večja kot ponavadi. Mislila sem, da je to samo še en nov lari-fari, čeprav vem veliko o vplivih atmosfere na ozračje. Kar ne vidim na lastne oči, težko verjamem. Tole je bilo pa povsem..novo, čudovito. Luna je bila trikrat večja kot ponavadi. Mogoče še večkrat ali pa malce manjkrat, ker težko sodim na prvi pogled. Dejstvo je in ostaja: razgled me je tako prevzel, da sem morala ustaviti na odstavnem pasu in si malce pobližje pogledati to igro atmosfere :)

Tako velike lune še nikoli...


EDIT: Žal mi je, ker nisem imela s seboj fotoaparata. Videnja ne morem evidentirati, ampak s svojem znanjem Photoshopa sem poskusila narediti simulacijo velikosti normalne in torkove lune:

Recimo, da je taka normalna luna.

Taka naj pa bila v torek po mojem videnju.

Če je še kdo videl to luno, naj prosim sporoči in popravi sliko: večja/manjša luna?

Der Schlüssel mit Biss

Prav tako kot bi Nemci za najnovejše mini čokoladke Milka M-Joy rekli: "Die Milka mit Biss" (="Milka z ugrizom"), bi najbrž podobno rekli tudi za najnovejšo japonsko pogruntavščino na področju USB ključev.

Da Japoncem ne manjka domišljije, bi lahko rekli ob njihovi novosti na področju. To so t.i. USB Memory 'Food Disk' in 'SushiDisk'.
Gre za običajen USB ključ, ki namesto običajnega držala, pod katerim se skriva spominski del, nosi obliko japonskih priljubljenih jedi. 'SushiDisk' tako namiguje, da bodo ključki nosili podobo jedi s surovimi ribami ali po domače podobo sushi-ja. 'FoodDisk' pa se je okitil z raznimi japonskimi slaščicami, paniranimi rakci, ipd.

'SushiDisk' je v preizkusni dobi na voljo le v 32MB in 128 MB različicah, medtem, ko je 'FoodDisk' na voljo le v 128 MB različici. Za 128 MB ključek bi na Japonskem odšteli nekaj več kot 13.000,oo SIT, za 32 MB pa 10.000,oo SIT.

Ti ključki pa niso edini proizvod firme SolidAlliance. V njihovi spletni trgovinci se zasledijo še i-Duck, iPen, iDisk, razni MP3 predvajalniki in podobno. Za ogled njihove spletne strani lahko sledite TEJ povezavi. Predhodno znanje Japonščine je zaželjeno.


Za konec lahko rečemo samo še "Itadakimas!" (="Dober tek!")

Jogurtki

"Vsako jutro popijem en Actimel. Pomaga mi krepiti mojo naravno odpornost proti boleznim in mi daje energije za cel dan."

"Actimel pijem že več kot eno leto in se odlično počutim."

"En Actimel na dan prežene zdravnika stran."

"Pozitivnega učinka navzven ne vidite, a jaz se počutim občutno bolje."

So tovrstne izjave izmišljene ali obstaja v njih kanček resnice?

Vsakakršna reklama za tovrstni jogurt je pretirana. Še posebej te zadnje reklame, ki jih vrtijo na televiziji, kjer ljudje opevanjo pozitivne učinke Actimela in jim prav na čelu piše, da je vse zrežirano. Pocukrano, preopevano, a trženjsko dokaj učinkovito.
Ja, razvijte nek nov strup, nalepite na embalažo neko znano ime in olepšane besede, postavite visoko ceno in prodajajte kupcem pod raznoraznimi pretvezami. Jasno 8 izmed 10 kupcev bo poskusilo in uporabljalo tako čudežno zdravilo, ki te okrepi, ne da bi ti bilo treba spreminjati vedenjske in prehranjevalne navade.

Sama se tudi štejem med nekatere (ne)srečneže, ki so začeli navsezgodaj lokati Actimel v upanju, da bi jim okrepil naravno obrambo. Sam jogurt mogoče že vpliva na obrambo telesa pred boleznmi. Zase vem, da mi je malce okrepilo odpornost. A vse to ne odpravi glavnega vzroka slabe odpornosti telesa: slabe telesne kondicije, nezdrave prehrane, telesne (ne)aktivnosti,... In čudežno zdravilo gor ali dol, veliko bolje bi bilo za telo (da ne rečem še veliko ceneje), da bi se namesto v trgovino po Actimel odpravili na sosednji hrib in si zorganizirali majhen pohodek.

Pri Actimelu pa niso samo pozitivni učinki. Vsak človek se drugačno odzove na stvari, ki jih zaužije čez dan. Nekateri ne presenejo laktoze in pri takšnih ljudeh se pri pitju jogurtov pojavi razdraženost želodca, ki se kaže v pojavnih oblikah zgage, pekočega občutka v želodcu, slabosti,... In malce večja odpornost na bolezni ne pomaga oblažiti dejstva, da te ob vsakem požirku Actimela dobesedno zvije v trebuhu.
Moja današnja izjava: "Jaz, (vstavite ime), ponosno izjavljam, da sem uporabnik Actimela in bom s tem dnem prekinila uživanje le-tega za nedoločen čas." Actimel je pri meni izvisel. Prihranila bom tistih 400 ali 500 sit in šla rajši na kak zastonj pohod. Se bom razmigala, pognala kri po žilah, porabila kalorijce in nenazadnje okrepila odpornost bolj kot bi pa tiste štiri stekleničke Actimela.

Be smart, don't fall for Actimel commercials!

ŠahBurger

Ne spomnim se več kdo je to rekel, ampak vem, da je bilo enkrat omenjeno. Bom poskusila citirat po spominu: "Zraven Casinoja na Slovenski cesti prodajajo 'Chessburger'. Škoda, da nisem imel takrat (ko sem to videl) s seboj fotoaparata."

No, jaz sem ga pa imela :))

Hmm.. 'ŠahBurger'.. Lahko date v mojega črn top? Črn kralj je že prenasiten..

Škoda samo, da nisem tako slikala, da bi zajela še naziv tega fast-food lokala.

Cvetenje

Pozna se že, da je prišla pomlad. Tega ne sodim samo po temperaturah, marveč tudi po raznoraznem cvetenju. Četudi se še ne pozna toliko, je ravno zadosti, da mi povzroča rahle alergijske reakcije (pekoče oči, problemi z dihali..). Potem še srečaš razne kolege in kolegice, ki jih muči seneni nahod, in takoj veš, da je pomlad tu.

No, pa da se ne bo govorilo samo o alergijah in senenih nahodih. Na pomlad je treba pogledati še s kakšnega drugega zornega kota - vse topleje bo, dekleta bomo lahko nosila kratka krilca, začeli se bodo množični sprehodi v naravo, kmalu bo prišlo poletje :)

Bodite v cvetju! :D

Dummes Volk

Danes sem prišla enkrat po izredno dolgem času na ljubljansko železniško postajo eno uro prej kot ponavadi. Kot že po ustaljeni navadi sem prečkala tire in prišla do 8. perona, kjer me običajno čaka vlak. Na peronu je čakala množica ljudi. Pogledam na tablo za 8. tir: Jesenice, na tabli za 7. tir piše prav tako Jesenice. "Ok, očitno sem na napačnem tiru," sem pomislila in se takoj odpravila po stopnicah in po hodniku do sosednjih tirov.
Ustavila sem se na 3.tiru - tja naj bi prišel vlak za Zidani Most. Ampak na peronu je poleg mene samevalo le še eno dekle. Izredno čudno se mi je zdelo, ker je ponavadi ogromno potnikov proti Zidanemu Mostu.
Nakar ženski glas naznani po zvočniku, da bo vlak proti Zidanemu Mostu izjemoma pripeljal na 3.tir. In v trenutku se je na peron usula mnozica ljudi - s kje drugje kot pa z 8. tira.

Aj, aj, aj, dummes Volk... Saj bi rekla da eden.. ampak toliko :o

Vse je v teoriji

Če približno očrtam svoje plane za petek:

7:20 - prihod v Litijo
8:00 - odpre se občina, prva sem v vrsti in oddam prijavo izgubljene osebne izkaznice
9:25 - prihod v Ljubljano
9:40 - dobim potrdilo o vplačanem "prispevku", ker so mi ukradli OI
11:20 - prihod v Litijo
11:40 - plačam izdelavo nove OI in začnem odštevati dneve do prejema nove OI
12:50 - kosilo v LJ - proslava, ker sem revnejša za cca. 10.000,oo sit
14:00 - mučenje na faksu (oz. počitek po dirkah med Litijo in Ljubljano)
18:00 - 19:00 - predviden konec mučenja; sledi lahka večerja (prigrizek)
19:30 - 21:30 - končno nekaj razvedrila :)
in na koncu domov, spat in sanjat o čem lepem...

Škoda, sem imela v planu fitness ob petkih, ampak bo očitno ta teden del telovadbe malce izostal. Po eni strani še sreča, ker imam micen muskulfieber :'o Pa saj trikrat na teden bo zadosti za začetek..
Ob dnevih kot bo ta, bi se pa že izplačalo imet svoj avto - pa čeprav bi to bila samo ena "kripa". Pa še stare kripe danes stanejo preveč denarja. :(

Tistega/tisto, ki mi je ukradel/a denarnico, bom pa pošteno našeškala, če ga/jo kdaj vidim. Da moram zaradi njega/nje hodit v Litijo. Pa to je največja muka od vseh :'(


EDIT: No, kdo bi si mislil. Očitno je moja teorija dokaj črnogledna in luknjičasta. Ura je 9.00 in sem že končala z urejanjem vsega potrebnega za novo osebno izkaznico :) A, pa še za 4.000 sit sem se uštela :)

Družbeno (ne)odgovorno delo

Vse bolj in bolj opažam, da policisti s svojim delom ne koristijo kaj preveč javnosti in celo zlorabljajo svoj položaj (npr. po nepotrebnem prižiganje sirene, da lahko sredi prometnega križišča zapeljejo v za ostalo ljudstvo nedovoljeno smer, skozi rdečo luč, ipd.).
Ne glede na to kakšne kazni nam nalagajo zaradi prometnih in ostalih prekrškov, bi prav oni bili občasno potrebni kakšne kazni.

Za bolj učinkovito delo policistov zato tim izbranih posameznikov predlaga nadzor s strani ljudstva: torej moč naložiti policistu kazen za določen prekršek (v pisni obliki ali s primerno gesto). Seveda vse utemeljeno s priloženim dokaznim materialom.

Primer dobrega dokaznega materiala :)

Na Džakarti so za večjo učinkovitost policistov dobili drugo idejo: akrobatska policijska enota, ki naj bi poleg izvajanja svojega rednega dela, poskrbela še za zabavanje javnosti.
Več o tem si lahko preberete na 24ur.com.

Roka pravice

No, danes mi je pa po oknu potrkala roka pravice. Zakaj? Ker sem za trenutek parkirala poleg kante za smeti, prižgala 4 smerokaze in skočila k bankomatu po denar. Ok, sicer brez kazni - dal mi je samo opozorilo, ampak moje podatke si je pa le zapisal. Sem se na začetku še tolažila, da sem mu mogoče všeč in želi kak podatek več o meni (sej ne da bi imel kaj sreče pri tem - taken ;) )...but that's not the case here.

...in ker imam po novem nov mobitel s fotoaparatom, bom začela pridno slikati vse avtomobile, ki parkirajo poleg kant za smeti in pošiljati slikce policajem. Mene ustavijo - in še to policist z nakupovalno vrečko v roki (malica) - tiste, ki pa kar sredi pločnika parkirajo ali na prehodu za pešce ali zaparkirajo avto ali zaparkirajo izvoz iz parkirišča... to pa nič, ali kaj?! Pa koliko je še norcev na cesti, ki bi jih lahko ujeli in kaznovali!!

Ta zadnji primer se mi je tudi zgodil že: nekdo je zaparkiral edini izvoz iz parkirišča, policaj je prišel 40 m stran okrog vogala, videl situacijo in ga ni tak avto niti malo zanimal.. Škoda samo, ker nisem takrat pravočasno stopila iz avta in pričela nergat.

...samo zraven kante sem parkirala za boge pol minutke, kar sem stopila na bankomat... in me je že ujel. >:O

Pozno... a s ponosom

Vem, da je že kar malce pozno za ta post, ampak bom vseeno to še zdajle spisala in nato šla spat.

S ponosom predstavljam "pet project" velecenjene mene:

JU-JITSU KLUB SAMURAJ

Ne, to ni moj klub, ne nisem lastnica te strani in ne, ne treniram ju-jitsa, čeprav sem se v tej smeri že malce kalila. Plod mojega dela na tej strani je predvsem grafična podoba. :)

Fokus: Kinematografi

Vsesplošno viden trend v mestih je v preteklih letih dosegel tudi kinematografe: vse se seli na obrobje mesta, mestno jedro počasi umira. Tako so se v letu 2001 filmske predstave preselile na obrobje mesta - maja 2001 se je odprl multikompleks Kolosej, večina kinodvoran v mestu je zaprla svoja vrata. Ostajata Komuna in Vič od nekdaj aktualnih mestnih gigantov. Med drugim so bili nekdaj priljubljeni na primer kino Šiška, Union, Mojca, Triglav, Dvor, Kompas, itd.
Manjši kini še dandanes prebujajo mesto z mini predstavami, namenjenim določenim skupinam gledalcev, a glavni akter ostaja Kolosej, ki že s svojim imenom ponazarja nekaj velikega, kolosalnega.

Kolosalen pa ni samo sam kompleks, marveč so postale kolosalne tudi cene predstav. Še nedolgo tega so vstopnice v Koloseju bile 900 sit pa še to se je mnogim zdelo preveč za predstavo. Nato so jih dvignili že na 1000 in zdaj na 1100 sit. Za tak denar se pa dandanes že marsikomu ne da it v kino. Med množico takih sem tudi jaz, ki ne bi, pa čeprav bi bil ogled določenega filma v kinu pravi spektakel, dala tistih 1100 sit. To je enostavno preveč. Pa še na obrobje Ljubljane je potrebno it. Brezveze. Kje so že stare kinodvorane in cene vstopnic pod 900 sit..

Ima pa vse tudi svoje pluse: zvočne efekte, udobne naslonjače, ohlajeno dvorano (čeprav je vsaka mogoče celo malce preceč ohlajena), veliko parkirišče, blizu trgovski center in blizu hrano za prvo silo. Ampak to je pa tudi vse kar vidim dobrega pri tem.

Ne gre zanemarjati dejstva, da je nekoč mesto privabljalo veliko ljudi v sam center s svojimi kinodvoranami, zdaj pa le-te samevajo, mestno jedro pa izgublja svoj pomen. Čeprav se zadnje čase počasi že obuja mestno jedro, le-to še dolgo ne bo več, kar je nekdaj bilo. In o tem vam lahko povedo kakšno besedo tudi trgovci..

Gledano: zaznamovano

Dnevnikov Utrip

Z eno besedo bi bilo omenjeno dnevnikovo rubriko mogoče označiti kot "mineštro"; kot nekaj, kar je brez začetka in konca zmešano, pomešano, konsistentno, a nepovezano. Brez rdeče niti. Saj po eni strani so vsi dnevnikovi prispevki brez neke rdeče niti; nepovezane zgodbe, skupaj spete s komentarji voditeljev v neko celoto, a Utrip je bilo slišati in začutiti kot nekaj dokaj motečega in zmešanega. Dnevne novice se vsaj povezujejo s komentarji voditeljev, a zgodbe v Utripu so sprijete skupaj in nikoli ne veš kdaj se ena konča in druga začne. Dokler seveda ne vidiš povsem drugih akterjev..
Neaktualne zgodbice, zgodbice brez velikega pomena, katere nima voditelj namena povezati, ampak jih samo pomešajo med sabo in pripnejo dnevniku kot neko slepo črevo.. Z namenom vse bolj podaljšati sam Dnevnik in raztegniti novice na tisto eno celo uro..

Hotel Slon - since 1552

Pod roke mi je prišela kartonasta škatlica s torto iz slaščičarne Hotela Slon. Bolj kot same slaščice (je že dokazano, da imajo v tej slaščičarni za moj želodec prevelike in presladke dobrote) so me pritegnile številke, ki so bile napisane pod znakom hotela: 1552.

"Nemogoče," sem pomislila in si skušala zamisliti Ljubljano leta 1552. Še predno sem se spomnila, da je to v bistvu čas, ko je Primož Trubar napisal prvi knjigi v slovenskem jeziku, se mi je ideja o hotelu v Ljubljani zdela povsem nestvarna. Mesto tistega časa sem si predstavljala kot par sto poslopij v okolici gradu - kratko malo srednjeveško mestece, kjer je le par ljudi imelo meščanske pravice. Kar je v resnici tudi bilo...

Kakšno je bilo stanje Ljubljane v 16. stoletju, ne morem zagotovo reči. Hiše, gostilne, trgovine, to že, ampak hotel... No, pa sem šla pregledat spletne strani Hotela Slon. Predvsem me je zanimala zgodovina hotela in kot kaže... sam hotel ne obstaja od leta 1552, ampak obstaja le ime "Pri slonu".

Zgodovina hotela razkriva, da je hotel sčasoma nastal na mestu, kjer se je ustavil in počival Maksimiljanov slon leta 1552. Od takrat dalje se je to mesto imenovalo "pri slonu". V času je bilo na tem mestu najprej plemiška hiša, kasneje krčma, dograjena stanovanjska poslopja, a sam hotel je nastal šele nekje okrog leta 1850. Torej je le ime tisto, ki obstaja od leta 1552, in ne sam hotel.
Bolj podrobno si lahko zgodovino hotela preberete TU.

Po eni strani se mi zdi smiselno obravnavati hotel kot nekaj, kar obstaja že od leta 1552. Ampak bolj obvelja mnenje, da bi bilo potrebno pri hotelu navajati letnico nastanka; 1856 ali celo kakšno letnico s konca 18. ali začetka 19. stoletja. Iz teksta na zgornji povezavi namreč ni docela razvidno ali so bila stanovanjska poslopja, ki jih kaže načrt mesta iz začetka 19. stoletja, po namenu hotelske narave, tako da o pravi letnici ustanovitve hotela ne bi mogla dokončno sklepat. Če le ime obstaja od leta 1552, potem je to treba tudi smiselno navajati. Zmotno je tako pomisliti (kot bi vsak normalen človek), da hotel obstaja že od leta 1552..

Dohodnina

Za vse, ki se obremenjujete z vprašanjem "kaj vpisati kot davčno olajšavo v dohodnino", objavljam povezavo na klepet v sklopu 24ur.com z Dušanom Jerajem.

Čas za spremembe

Glede na meteorološko pomlad, se mi zdi pravično, da spremenim izgled svojega bloga v stilu "štirje letni časi" :) Naj malce več zelene barve prežene sneg in nizke temperature :)


Apdejt: Zaradi nekaterih dejavnikov sem še enkrat spremenila templejt. Zdaj tako kot je, ostane do poletja ;)

Akcija: Nič nas ne sme presenetiti

V osnovni in srednji šoli sem imela pri fiziki enega in istega profesorja, prijaznega možakarja, ki je fiziko naredil za enega mojih najljubših predmetov, ko mi je po pomoti seštel točke pri kontrolni nalogi - seveda v moje dobro :))
No, skratka, ta naš gospod fizik je vedno favoriziral idejo akcije "nič nas ne sme presenetiti". Tako je v smisli te akcije nenapovedno dal kdaj pa kdaj kakšno mini kontrolno nalogo za kak plus. Navadil nas je, da smo na pouk prihajali pripravljeni in ves čas pričakovali kakšno izvajanje njegove akcije. Torej pri fiziki vedno v pričakovanju..

Menim, da bi se tovrstne "akcije" morale izvajati bolj pogosto v šolah. Res je, da bolj favoriziram napovedano spraševanje kot nenapovedano, a najboljši način, da otroka spodbudiš k razmišljanju in sprotnemu učenju je prav slednje.

Sicer nisem mislila v tem post-u govorit o šoli, ampak se mi je zdelo kot dobra iztočnica za nadaljnjo debato (vsaj prvi odstavek).
Zdaj, ko smo še v bolj zimskih dneh (čeprav naj bi bila že meteorološka pomlad...) je normalno, da se pričakuje snežne padavine. Naj si bo to šibke ali pa močnejše. Ampak, da s strani gospodov, ki čistijo naše preljube ceste, dobimo izjavo kot je npr. "sneg nas je presenetil" po prvem snežnem dnevu, je pa skrajnje absurdno. Prav oni so tisti, ki bi morali vsak čas pričakovati, da bo sneg pobelil ceste in bodo morali malce poplužiti, posoliti in/ali posuti s peskom cesto.

Saj ne bi imela nič proti tovrstni izjavi, če bi se Slovenija nahajala nekje v subtropskem pasu, kjer sneg vidijo enkrat ali nobenkrat v življenju, ampak tu, kjer enostavno moraš vsako zimo pričakovati sneg, bi lahko pa že bili malce bolj pripravljeni na to. Se vam ne zdi? In namesto, da bi vsak dan pričakovali sneg, mislijo celo, da snega mogoče to zimo le ne bo, in jih tako nekega lepega dne enostavno preseneti...

Fantje, "nič nas ne sme presenetiti"!