Naročam: dostavo ledu

Joj, danes me bo pobralo od vročine. Delam v prostoru, kjer klima dela samo za vzorec, sonce se je pa od 12h prav lepo naslanjalo na okno. Še okna se ne da odpret, ne da bi puhnila vate vroča sapa. Glava me tako grozno boli, popila sem že vse ljubljanske zaloge vode pa še kar ni zadosti. Pa še knjige sem vzela s seboj, da se bom učila. Jap, ravno prava.. Kaj bi zdajle dala za en obisk kakšne hladilnice ali pa vsaj za kepico sladoleda... Če pa ima kdo doma višek ledu, se priporočam :P

Nekaj je na tej luni

...kar me privlači :)

Enkrat v prihodnosti bom definitivno imela tak fotoaparat ali pa mogoče celo tak teleskop, da bom lahko zajela vso njeno lepoto in jo ovekovečila na fotografiji :D

Nagrada za učenje

Danes me je pa narava obdarila za tiste tri urice, ki sem jih preždela pod drevesom in se učila. Oziroma narava neposredno ni naredila nič. Njen posrednik je bil mali ptiček, ki je bil, na mojo "srečo", na dieti. Namreč v lase sem v trenutku, ko sem se odločila oditi s klopce, dobila ptičji kakec...

EDIT: No, zdaj smo pa "even". Danes mi je ena ptičja kamikaza priletela pred avto... in se je še en ptiček povzpel visoko v nebo (ok, v resnici ga je katapultiralo čez streho avta in je hitro padel dol na sredino sosednjega voznega pasu). Samo butasto je, ker se jaz veliko bolj grozno počutim (ker imam rada ptičke), kot se je počutil tisti ptiček, ki me je zaznamoval..

Stiska

Danes pa res ne vem kam bi se dala. Ta topel zrak zunaj mi prav nič ne paše. Čeprav se moj prehlad že bliža koncu, sem danes na najtežjem delu; na delu, ko me duši in stiska v pljučih, čemur pa samo še pripomore topel zrak in veselo rajanje narave (beri: cvetenje). Nerada sicer jamram, ampak včasih mi je tako hudo, da enostavno ne morem zadržat vsega zase..

Bloglines

Nekateri to že poznate, zato bi bil ta post samo za osvežitev spomina tistih, ki za to vedo in novica za tiste, ki tega še ne vedo. Govori se namreč o zadevi, poimenovani Bloglines <--LINK

Na kratko je to nalinijska zadevica, ki na kratko ponuja od iskanja po spletnih straneh za blogi, "naročanja" na najnovejše novice z vaših najljubših blogov do celo ustvarjanja samosvojega bloga, kar so na Bloglines poimenovali "clip blog". Uporabno za vse, ki želite imeti hiter pregled nad novostmi na vaših priljubljenih blogih.

Padam v ekstazo

Dobila sem Milko Luflee Noisette :)



Mmmm...


Gone in 60 seconds ;D

Vredno ogleda

Dr. Kruegell je na svojem blogu SJL (Svet je lep) začel pripravljati "Predloge 'vodstvu'"; to so opažanja posameznika in predlogi za izboljšanje stanja v Sloveniji na raznih področjih (od bančnega sistema, zavarovalništva, stanovanjske politike,...)
Vredno ogleda.

Trenutno se na SJL iz tega naslova nahajajo naslednji prispevki:
Predlogi "vodstvu" 1
Predlogi "vodstvu" 2

Hladno in deževno bo

Eh, koga hecam, poleti bo vroče in suho. Hudo vroče je bilo že lani, to leto pa naj bi bilo še huje. Vremenska napoved že za naslednjih par dni ni kaj pohvale vredna. Temperature okoli 27°C ali pa mogoče še več mnogim niso všeč in preženejo z ulic mnogo ljudi. Pa ne samo iz ulic, tudi iz države. In tu se bom pridružila Dr. Kruegellu in pozdravila idejo o poletni preselitvi v kraje z normalnimi temperaturami.

Še dobro, da je naša hiša dobro izolirana in poleti razmeroma hladna. :) Baje bodo klima naprave postale še bolj popularne..

Smotana reč

Zunaj je tako lepo vreme (samo upam, da ne bo prevroče, čeprav mi je v tem trenutku prav vseeno), jaz pa prehlajena. :'( Zarota..

Aja, na The Realms of Katsumi sem dodala svojo prvo fotografijo v sklopu Photo Friday Challenge. Mogoče vredno ogleda ;)

Remind me never to go to the USA

In sicer zaradi TEGA :o Ena stvar je, če se zavestno slečeš pred ostalimi, drugo pa, če te nevede slečejo..

I rox :D

Po Anyinem nasvetu sem si danes že rekla "I rox" :) Seminarska naloga, ki sem jo predstavljala, se je izkazala za veliko boljšo, kot sem mislila. To, da nisem omenila primerov uporabe SPO (see my previous posts for details) in sem rajsi skritizirala SPO v podjetju, mi je prislužilo maljceno pohvalo s strani obeh profesorjev, ki sta poslušala predstavitve. Kot je dejal g. Kovačič: "Tudi take seminarske je treba met. Da se pokaže, da ni vse v rož'cah. Zanimiva sprememba." :))
Upam, da bo zanimiva tudi ocena ;)

In naprej, novim zmagam naproti: big big seminarska do tega petka (imam aduta v žepu, tako da se nimam kaj sekirat..ali pač..), nato pa piflanje 10ih vprašanj za izpit do naslednjega petka. Spet mi bo lepo za ta vikend :)

Zabava se šele pričenja

Ni več heca. punči. Zdaj se pa začenja zabava. Prvi korak bo pridobitev vseh relevantnih zapiskov za študij. Veze in poznanstva se vedno izplačajo :) Nato sledi urniku še ena seminarska, ki bo v bistvu samo dopolnilo k že obstoječi (včerajšnji), ker sem bila zadosti pametna in se izognila dvojnemu delu. In vsemu temu ucenje. Učenje, učenje. Če ve kdo za super načrt glede načina učenja in čim hitrejšega pomnenja, se lepo priporočam. Na voljo imam manj kot dva tedna, potem bo pa na sporedu 6 izpitov v treh tednih. Mi bo slo? :)

Seminarska, predstavitev, rok :o

Danes popoldan imam predstavitev seminarske, ki še vedno ni končana. Dobra stvar pri tem je, da temelji seminarska naloga na lastnem znanju in izkušnjah, slaba pa, da pač še ni narejena in obstaja verjetnost, da ne bo v roku dokončana oz. kvalitetno narejena. Aj, aj, aj.. spomnite me, da nikoli ne odlašam na jutri tistega, kar lahko storim danes!

Kvaliteta je izmed vsega še najbolj vprašljiva. Glede na temo in primer iz podjetja, sem v podjetju o tej temi izredno malo izvedela. Tema sama je SPO oz. Sistem za podporo odločanju..pač v neki firmi, ne rabite vedeti kje in zakaj. Podjetje namreč nima dobro razvitega sistema, napisati 8 strani o sistemu, ki ga praktično ni, je pa težko. In tako večinoma pišem kritike in kako bi lahko bilo. Pa še to s pomanjkljivim znanjem, zmatrana, na novem LCD zaslonu, ki me je na začetku spravljal ob živce, zdaj sem se ga pa ..recimo temu tako.. navadila. Še vedno pa nisem 100% zadovoljna z njim. Kvečjemu 90% :)

Ob pomanjkanju časa, sem prosila očeta, naj mi spiše nekaj o tem podjetju, saj je v njem že dolgo zaposlen in dosti ve, a žal ni s področja Informatike, tako da si z njim lahko pomagam kvečjemu pri ugotavljanju učinkov sistemov na rezultate podjetja. Pa še to komaj. In nazadnje ugotovim, da za očetom ne znam brat, oče mirno spi, seminarska se pa ne bo sama napisala. :/

Bom tvegala še par deset minut in v neki meri spisala to seminarsko nalogo. V upanju, da ne bo slaba.. Predstavitev ne bo problem, ker znam dobro predstaviti tudi slab izdelek ;)

Korenine življenja

Predvčerajšnjim smo za hišo izkopali eno drevesce (ruj), ki je počasi začenjalo umirati (zaradi nepravilne lege, neprave prsti,...). Bilo ga je škoda, ampak življenje gre naprej in novo drevesce že stoji na mestu, kjer je nekoč bilo staro devesce. Upam vsaj, da bo ta javorček uspel :)

Korenine starega drevesca sem si utegnila ogledati šele danes.

Raindrops

Za kaj so bili fracozi dobri...

Pred 130 leti so se namreč zavzeli za poenotenje merskih enot po svetu. Video zgodbo POP TV o tem si lahko ogledate TU.
In nič čudnega ni, da so angleži še vedno ostali pri palcih in čevljih, ki so bili še pred nekaj več kot 130 leti najbolj razširjene merske enote. Če bi se tiste stoletne vojne med Francijo in Anglijo kako drugače razpletle, bi mogoče tudi danes v Angliji uporabljali metre in se vozili po pravi strani ceste.

Najboljša :)

Kot sem že v prejšnjem postu na kratko omenila, sem imela včeraj bowling dan :) Na splošno je bil dan izredno aktiven, saj sem pred bowlingom šla še na plavanje v Tivoli. Sem celo mislila, da me bo to utrudilo, ampak je očitno bilo prav nasprotno.

Pred bowlingom me je pred blokom v Šiški (ne, ne živim tam, samo parkirala sem) nekdo grdo zaparkiral. Avto sem imela bočno parkiran, spredaj sem si pustila kakih 20 cm prostora, od zadaj me je kasneje nekdo zaparkiral tako, da mi ni pustil niti 10 cm. Naj omenim še to, da je moj (oz. družinski avto) zelo dolg. Situacijo sem imela rešeno v dveh minutkah, ampak me je stalo kar nekaj živcev in spretnostne vožnje oz .premikanja naprej in nazaj (še čez en ogromen robnik). Malo manj pozornosti, bi me sigurno stalo še več živcev, ker bi udarila zadnji avto. Ampak ne, kot sem že dostikrat rekla: sem izkušena voznica in imam par situacij že za sabo, iz katerih sem se mnogo naučila. Še sreča. Na prvi pogled se mi je (in tudi mojemu fantu) zdela situacija brezupna. Ampak sem jo zvozila BP :))

Zaradi tistih par minutk sem zato zamudila na bowling in kolegi so že začeli brez mene. Kot vedno smo oblikovali dve ekipi po 4 člane in se zbasal na dve sosednji progi. Namesto mene je prvič metal en kolega, potem sem pa jaz nadomestila mojo zamudo z lepim 'strajkom' v njegovem imenu (torej v prvo sem podrla vseh 10 kegljev), kot je seveda storil tudi on v mojem imenu.
To mislim, da je bilo že moje četrto dvourno srečanje v Klubu 300.

Ok, nasplošno je možno vsega skupaj 300 točk (zato tudi klub 300). Začela sem z 30, 40 točkami in na koncu dvourne seanse (skupaj 4 igre po 10 krogov, vsak krog po dva meta krogle) me je že prav bolela roka. Naslednjič je bilo malce boljše, v tretje sem pa prvič prišla na 100 in postavila vsoj rekord pri 105 točkah. Mislila sem, da bolje že ne more biti, ampak sem bila včeraj ravno jaz gonilo naše ekipe. V prvi igri sem že dosegla 123 točk, kar je bilo zame že skorajda nepopisno, ko pa sem v drugi igri prišla do bajnih 177 točk, že kar nisem mogla verjeti sama sebi. In tako sem bila na naših dveh progah za las druga najboljša, v naši ekipi pa suvereno vodilna :) In pohvale so deževale..

In zdaj je moj ego narasel in se moram še malce pohvalit po spletu. :))

Kajenje: Grem v Singapur

Dobro je videti, da so po svetu še pametne države..z razliko od naše preljube Slovenije. Od Italije k Singapurju, od Singapurja (še ne in mogoče nikoli?) k nam.

Prav grozno je, ko vidiš, da vsak človek asociira bar ali kak klub s cigaretami oz. misli, da ko je na prostem, lahko brez zadržkov kadi, ker je to pač odprt prostor in s tem 'nobenega ne moti'. Tako, vsaj mene, spremlja po Ljubljani na vsakem koraku neko bitje, zver, ki jezno puha dim (govora je namreč o kadilcih).

Strogo sem za to, da se postavijo na nekaterih mestih posebne komore, kjer bi se lahko kadilci nadihali svojega omiljenega cigaretnega dima, ne da bi s tem motili kogarkoli. In ulice bi bile zopet varne. Strogo sem za to, da se začne končno tudi v Sloveniji držati zakonov o prepovedi kajenja na javnih mestih. In pri tem ne izključujem prepovedi kajenja na avtobusnih postajališčih, raznih parkih, klubih, mestih, kjer se zbira mnogo ljudi (pa naj bo to Tromostovje ali pa kak podhod železniške postaje ali kaj podobnega), gostilne, restavracije (nič ni bolj nagravžnega, kot da ob vsakem grižljaju hrane dobiš v usta še tisti grozen okus in vonj po cigaretnem dimu), fakultete - tu sem še posebej za to, da se postavijo okrog fakultet detektorji cigaretnega dima, ki bi ob prvem neprijetnem dimu kršitelju prepovedi kajenja na javnih mestih na licu mesta naložili pošteno kazen. V redu, mogoče sem že s temi detektorji malce pretiravala.. Naj postavijo vsaj table in zaposlijo ob faksu kakšnega policista, ker tako ali tako policisti nimajo kaj pametnega za počet, in naj kaznuje vse, ki bi kadili v krogu 50m od fakultete oz. šol na splošno. Naj se kadilce udari tam, kjer jih najbolj boli - po žepu (kazni naj vključujejo: denarne kazni, visoko ceno za zavojček cigaret, prepoved uvažanja cenejših cigaret v državo, ipd.).

Včasih me to kajenje tako razjezi.. Včeraj, za primer, sem šla s kolegi na bowling, kot imamo zdaj že 1xmesečno v navadi. To naj bi bil šport, kolikor jaz vem, ampak vseeno tisti ubogi Klub 300 je tako zakajen, da bi lahko z nožem rezal skozi dimne zavese. In potem se kadilci spravijo kadit še tik ob bowling progo. Škoda je za tak dogodek obleči kakšno svežo obleko. Tudi če smrdiš po potu, se te sploh ne bo vohalo. Obleke pa lahko po dvournem bowlanju vržeš direkt v pralni stroj, zasuješ s pol tone praška in upaš, da bo vonj po cigaretah izginil. Da ne omenjam kako potem šele meni smrdijo lasje, v katere se že tako ali tako ujame vsaka sapica in vsak dimček. Bljak.

In potem gre človek na bazen (beri: v Tivoli). Vse lepo in prav. Bazen ima nekaj zelenja ob oknu in med tem zelenjem stol reševalca. Super, zdaj sem pa lahko varna v bazenu! Ampak kje je reševalec? Stol je povsem zaprašen, reševalec se pa skriva v eni zastekljeni kabini ob bazenu in prav veselo debatira s svojimi kolegi in ob tem vsi veselo popivajo in kadijo. Mislila sem, da se to ne sme, ampak očitno je dovoljeno... Me zanima, če bi sploh kdo opazil, da ležim na dnu bazena, če bi se slučajno kdaj kaj zgodilo..

Potem tu pridejo še razne pisarne, v katerih si zaposleni privoščijo vsak po tri cigarete naenkrat. Če slučajno greš k enemu izmed takih osebkov na sestanek, se takoj po vstopu v pisarno srečaš z dimno zaveso, za katero bi rabil imet še kakšno mačeto, da bi jo razsekal.

Nenazadnje kamor koli greš, se kadi, se vije cigaretni dim in ti polni pljuča, polni lase, se vžira v obleke. In to nemoteno, dovoljeno, čeprav je z zakonom to prepovedano. In nihče nič ne stori proti temu.

Sem že malce zašla s svojo debato. Se vidi, da sem odločno proti kajenju in ne morem iz svoje kože. Bolje bi bilo, da že počasi nadaljujem s tistim, kar sem hotela povedati.

V Singapurju bodo prepovedali kajenje v parkih, prepovedali tudi kajenje na avtobusnih postajališčih in vsakega (upam) kršitelja udarili po denarnici. Tako bi moralo biti tudi pri nas, ampak predno se tu kaj zgane, bomo že vsi nekadilci izumrli. Če se ne bo nihče zganil v tej smeri tudi pri nas, bom storila za to kaj sama. In me niti ne zanima kakšen bo odziv. Imam pravico do zdravja oz. vsaj nisem slišala, da bi po novem bila takšna pravica ukinjena. Torej, če boste kdaj kot nesluteč kadilec naleteli na neko jeznorito babnico, ki vam bo iz ust potegnila cigaret in ga ugasnila na tleh, se temu ne čudite. To bom mogoče jaz.

Še to: kazen 120 dolarjev za kršitelje je za moje pojme odločno prenizka.

Fotonatečaj

Ko pride do fotografiranja, sem popolni amater. Veliko slik, a le par jih je zares dobrih (čeprav se to sčasom že izboljšuje). Vseeno pa me vedno zasrbijo prsti, ko slišim, da je kje kak Fotonatečaj oz. sploh, da lahko moje delo kje tekmuje :)
Tokrat sem uvrstila eno izmed svoji hfotografij na Mobisux-ov fotonatečaj s temo Promet.

Mobisux Foto Natečaj št. 16: Promet

in moja sličica:
Zapuščina Balkana

pustite mi kakšno 10-ko, ko boste pregledovali, ok?

Pikčrtasto

Novice

Zanimivo koliko imajo na večernem dnevniku ob 19h (vseeno kateri kanal) novic. Tako ogromna količina jih je, da so morali v času dnevnik s 30 minut sčasoma podaljšati na celo uro. In potem se zgodi, da poslušaš vremensko napoved 10 minut, kjer ti nadrobno pokaže za vsak delček Slovenije kakšno vreme bo naslednji dan, čeprav se povsem jasno vidi kakšno bo, ko pokaže celotno Slovenijo. Nad vremensko napovedjo se je pred časom hudoval tudi Dr. Kruegell. Sicer je bil razlog malce bolj drugače, a vseeno: KLIK in KLIK.
Naj nadaljujem. Zakaj se kažejo tolikšni nepotrebni detajli? Vse samo zato, da bi čim bolj raztegnili ta svoj dnevnik. In potem vmes še vmešajo mali milijon reklam, samih novic pa v bistvu niti ni toliko, ko odšteješ ves čas, ki ga porabijo za reklame, vreme, šport,... Kot bi rekla Slon in Sadež: "Komercialne pizde".

Najbolj smešno od vsega skupaj pa se mi zdi, ko na e-mail dobim Delove spletne novice in stvar izgleda tako:

Delove izčrpne dnevne novice

Mnogo novic...

Brez komentarja

Bom rajši malce spremenila ta post. Večer je tako stekel, da sem imela priložnost ustvariti boljši album s fotografijami. Svoj album z razliko od prejšnjega, ki je bil generični online albumček. Prilagam dve alternativi albumu: prva je >>> FLASH <<<, druga >>> HTML <<<. Povejte katera je boljša :) Načeloma se ne morem sama odločit.

Še utrinek s strani

Mirna, Bela Ljubljana

Danes sem po dolgem času zopet malce prelistala Delo in naletela na članek, ki govori o vtisih italijanskih turističnih novinarjev v Ljubljani. Celo par zanimivih reči sem izvedela. Naj povzamem:

"Središče mesta je privlačno, morali bi oglaševati mirnost in varnost."
"Očitno je tudi, da lokalne oblasti skrbijo za videz mesta, čistočo, zgodovinske zgradbe so obnovljene, vsepovsod cvetijo rože, kamor koli se ozreš, opaziš drevje in zelenje." Andrea Barbieri Carones

"Čista je, ogromno je zelenja, podeželje je krasno, nezastrupljeno in zagotovo všeč tistim, ki jim je blizu ekološki turizem. Ljudje so prijazni." Stefan Cernetic

"Povsod je čisto in urejeno." Elisa Braccia

"Daje vtis živahnosti, deluje mladostno. Številne stare stavbe so obnovljene, mesto prav cveti." Niki Orcioulo


Res zanimive teze. Mirnost..očitno je ta novinar obiskal Ljubljano konec tedna, ko je mestno središče skorajda zapuščeno. Povsem verjamem, da je Ljubljana v primerjavi z italijanskimi mesti mirna in varna, a iz gledišča prebivalca Slovenije mogoče temu le ni tako. Če ne drugega postanejo pešči v Ljubljani ogrožena vrsta, vsem šoferjem pa postane Ljubljana lunapark. Tu pa tam prekinejo 'mirnost' takšne in drugačne sirene; tako sirene tistih, ki so na nujni vožnji, kot tudi takih, ki zlorabljajo pooblastila.

Živahnost, mladost, mesto cveti.. No ja, ne bodimo slepi. Mesto je ponekod socialistični brlog, drugod propadajoče staro mesto, katerega želijo mestne oblasti ohraniti zaradi kvazi kulturne dediščine, ne vidijo pa, da bi lahko na takem mestu zgradili nekaj, kar bi koristilo prebivalstvu (npr. stanovanjska stolpnica z mnogimi parkirišči ali podobno), namesto da obnavljajo stare, nma trhlih temeljih stoječe stavbe, katerim bo obnova prinesla par let več življenja, mestu pa vzela par milijonov tolarjev, katere bi lahko mestne oblasti namenile razvoju mesta. To, da lokalne oblasti skrbijo za videz mesta, je pa resnici na ljubo za lase privlečeno.

Čisto, urejeno.. Najbrž se niso pripeljali v Ljubljano z vlakom oziroma se niso dobro razgledali naokoli. Če bi, bi videli polno vrtičkarskih, barakam podobnih tvorb na nekaterih delih mesta, kjer ljudje najbrž sredi mesta gojijo bio hrano. Meni izgledajo te tvorbe, ki jim sploh ne morem reči ne stavbe ne kolibe, prava nakaz sredi mesta. Nekako podobno smetišču ali kakšnemu ciganskemu naselju, čeprav tudi cigani lepše urejajo svojo okolico. Če samo pomislim, da sem se sramovala svojega kraja, katerega konec (ali začetek) je še pred parimi leti krasilo smetišče... Še tisto je lepše izgledalo. Če že ljudje tako ljubijo svojo vrtičkarsko dejavnost, naj jo selijo tja, kjer je temu primerno oziroma vsaj postavijo neke kolibice, ki bi izgledale dostojno. Tako pa res vse izgleda kot neke ropotarnice, katerih notranjost in zunanjost pol tisočletja ni videla človeške roke.

Nezastrupljeno.. ohoho, ta je dobra! Na parih mestih, kjer sem hodila, je izza stavbe prav smrdelo po plinu ali rakotvornih aero-strupih, notranjosti stanovanjskih blokov krasijo črne obrobe okrog oken in vrat, na avtobusu se bojiš prijeti zaročaj, v katerega je ravno pred tabo krehalo vsaj sto ljudi,...

To ni ravno videz kvazi Bele Ljubljane, ki so ga opevale pesmi. Prav tako to ni videz nekega cvetočega, razvijajočega mesta. Dokler so oblasti takšne kot so, ne bo Ljubljana videla belih ulic. Nekaj že raste, nekaj se že obnavlja, a ne obnavljajo se prave stvari in ne vlaga se v nujne zadeve. Ne želim, da bi bilo vse idealno - to so utopične misli, a lahko bi bilo bolj ljudem prijazno. Če ne drugega, bi veliko izboljšanje prinesla že omejitev prometa znotraj mesta in izgradnja stanovanjskih blokov. Pa ne takih s petimi nadstropji. Ljubljana rabi večjo gradnjo. Pa ne mi zdaj pripovedovat, da je to z Ljubljanino talno sestavo nemogoče. Gradnja je že toliko napredovala, da so stavbe potresno varne in se ne bodo ob manjšem potresnem sunku sesule kot hišice iz kart. Kvečjemu se bodo tako sesule stare, obnovljene gradnje, v katere mesto polaga tako velike upe...

Oguljena fraza

Vesele praznike (ki se izreče ne glede na to kateri praznik je)

Avtoceste

V svoji kratki dobi kot voznik sem prevozila že kar nekaj kilometrov in pridobila malce izkušenj o tem kdaj je neka cena upravičena za neko storitev, ki se tiče ali avta ali uporabe ceste ali česa podobnega.

Če želi človek imeti avto, mora zanj dobro seči v žep. Tu je kot prvo izpit, za katerega moraš opraviti najprej teste, tečaj prve pomoči, vožjno in glavno dejanje: zaklučno vožnjo. Cena učenja je visoka. Je pa tudi odvisna od kraja opravljanja izpita. Če se na priemr lotiš opravljanja izpita v kakšnem mestecu, kot je npr. Litija, ki ima vsega skupaj 2 semaforja in daleč naokoli nobene avtoceste, potem tu poceni prideš do vozniškega izpita. Ljudje na ta način z do 20 urami vožnje pridobijo svoj roza dokumentek, ne pridobijo pa mnogih stvari, ki naredijo voznika odličnega. Kot prvo tu manjkajo izkušnje v večjih križiščih, avtocestah, ipd. In tak človek se ne upa voziti po 'velikem mestu', kot je Ljubljana, in tudi nima izkušenj za vožnjo po takem mestu.
Stvar je drugačna, če se opravlja izpit v Ljubljani. Sicer se tu vsaj dvojno več plača, ampak je tak voznik dokaj dobro podkovan in pripravljen za skoraj vse možne situacije. Jaz na primer uživam v vožnji po Ljubljani in povsod drugd. To bi vam potrdili vsi. Da sem v zadnjem tednu prevozila več kot 1600km z dvema različnima avtomobiloma po treh državah, dokaj dobro govori o mojem veselju za vožnjo. Pač odločila sem se, dala malce več denarja in opravila izpit v Ljubljani.

To je prva zadeva. Drugo je pridobitev avtomobila. Tu sledi vprašanje kakšen avto vzeti: nov ali rabljen. Naj se najprej dotaknem zadeve okrog rabljenih avtomobilov: kot je nekoč nekdo rekel v filmu: "Life is like a box of chocolates. You never know what you're gonna get." In točno tako tudi je: nikoli se ne ve kakšen bo ta rabljen avto. Ali bo izdržal še kakšno leto? Se bo takoj pokvaril? Je z njim vse v redu? So kilometri pravi? Zakaj se sploh prodaja rabljen in zakaj pod tako ceno? Preveč ugibanj, a vseeno lahko dobiš dober avto za malo denarja.
Najbrž se bodo tu vsi strinjali z menoj: kupiti nov avto je potratno. Ampak se vseeno v neki meri splača. Dobiš nov avto, ki ga boš po svoje pazil in servisiral. vedno boš na tekočem v kakšnem stanju je. Je pa treba za takšno poslastico malce globlje seči v žep. Cene novih avtomobilov so le malce previsoke. Saj ne rečem, marsikateri avtomobil si zasluži malce višjo ceno, a že malim avtomobilom, ki so najbolj nevarni (spremenljivke, ki jih upoštevam so: kratek prednji del avtomobila, mehka pločevina, slabi pospeški, malo opreme,...), se cena nevarno viša. Poleg izpita je nakup avtomobila nov strošek.

In tu so še zavarovanja, tehnični pregledi, redni servisi, popravila, ipd. Bencin je drag špas. In tu pridemo do avtocest. Kaj z njimi?
Luknjičaste ali slabo grajene na nekaterih odsekih, nedokončane, vseeno pa je zanje treba odšteti malo premoženje. Tu po Sloveniji niti nisem opazila koliko je cena, bolj mi je šla v nos cena hrvaške avtoceste. Za tistih borih nekaj več kot sto kilometrov avtoceste mimo Zagreba, z množico "iščekoles", kot jim jaz 'ljubkovalno' pravim (govori se o t.i. kolotrazima, ki so nič drugega kot udrtine na voznem pasu avtoceste zaradi konstantnega težkega prevoza), zožitev zaradi del na cestišču in luknjami, je potrebno plačati 93 kun - to je, da prideš od Zagreba do srbske meje. In potem se zgodba nadaljuje še po Srbiji, čeprav je tam manj prometa, a toliko več policajev. Cena pa, hvala nekomu, nižja od hrvaške.
In zdaj bi po Sloveniji uvajali še neke kvazi elektronske cestninske sisteme ali neke satelitske kontrole,... Khem.. ni kaj za reči, država počasi prevzema kontrolo nad našim življenjem. In kdo bo za to plačal? In še potem plačeval, ko bo vse urejeno? Poleg tega pa še govorijo o tem kot o neki svetovni novosti, čeprav ne gre za nič drugega kot za ABCju podoben sistem.

Mogoče za koneč še to: zakaj je toliko nesreč in zakaj zdaj toliko poudarjajo, da je treba imeti take in take gume, da se lahko pelješ, pred nekaj leti pa tega ni bilo? Enostavno vse več je avtomobilov, stari se dokaj dobro prodajajo, vsak gumpec naredi vozniški izpit in potem divja po cesti s pomanjkljivim znanjem. Pa se zgodi in zaradi tega ugašajo mnoga nedolžna življenja. Je že nekaj na tem, da moraš imeti dobre gume, ampak bolj je pomembno, da sedi za volanom trezna oseba, ki se zaveda svoje odgovornosti na cesti, in ne razmišlja samo o tem "kako bo večji frajer/ka na vasi/v mestu". Premnogi pozabljajo kako odgovorno je početje voznika. Vsega pa ni treba pripisati bedakom in neizkušenim. Marsikdo sede za kakšno priložnost za volan po dolgih dolgih letih. Med tem časom je že pozabil kako se sploh vozi in mogoče tudi ni v zdravstvenem stanju, da vrši svojo vlogo kot voznik. Ali pa mogoče posveča preveč pozornosti dogajanju okoli sebe in krili z rokami v avtu.
Preveč poznam takšnih in drugačnih voznikov. Imam že dosti za sabo in vse govorim iz upravičenih razlogov. Kdor ne zna vozit, naj se raje posluži javnega prevoza. Tako ali tako je vožnja drag špas in bo s tem naredil uslogu sebi in še komu drugemu. Basta.