Com-Shop, Yellogistics in Mastercard

Kaj imajo ti trije skupnega? S kartico Mastercard je možno plačilo v spletni trgovini Com-Shop, katerega dostavna služba je Yellogistics. Kot sem spoznala, so ta tri imena pravcati dinamični trio.

Nazadnje sem naročila v Comtronu UPS. Ni važno katere znamke je, pač naročila sem in plačala z Mastercard. Super, sploh ni treba, da ima kdo doma keš, ko bodo pripeljali naročeno. Brezskrben nakup. Že včeraj se mi je zdelo malce čudno, da v njihovi spletni prodajalni moj zaključen nakup sploh ni evidentiran kot 'blago oddano', ampak kot 'naročilo v pripravi'. Vedela pa sem, da je blago že oddano, ker sem dobila en plain text e-mail iz spletne trgovine, na katerem se je čez cele 3 vrstice raztezalo sporočilo, da so poslali preko Yellogistics in bo prišlo jutri, torej danes.

Mogoče pa bo vse v redu. Tako sem mislila, vse dokler nisem dobila klica od očeta. "Kje imaš denar?" se je slišalo preko linije. Denar? Eeem..plačala sem z Mastercard? Kjer pa, tisti z Yellogistics sploh ni vedel o čem se gre. Enostavno zahteval je denar. Meni je pa Comtron že trgal z Mastercarda. Kaj zdaj? Od gospodica z Yellogistics sem zahtevala, da kliče svoje nadrejene in naj se oni zmenijo kako in kaj. Nisem zmešana, da bom šeenkrat dajala denar za neko zadevo. Dvakrat pa ne bom plačevala. No way, José!

Če se na dostavni službi ne bi mogli zmeniti, bi pela šiba. Ampak se je vse (upam da) srečno končalo. Oče je podpisal paket, nič ni bilo več treba plačat. Zaradi mene naj se menijo Yellogistics s Comtronom. Z menoj nimajo več kaj.

Nazadnje sem kupila...točno tako. Na ZADNJE. Zadnjič. Pika. Basta. Po lastnih izkušnjah se s to spletno prodajalno kosa lahko le E-misija spletna prodajalna, ki je moje naročilo enostavno pozabila. Kot da ni obstajal. In sem zaman čakala na naročeno (seveda sem klicala tja in se razjezila ter dobila pojasnilo, da se je očitno zadeva "izgubila").
Ha...

Wrong password ali kako znam sebi otežiti življenje

Dokler se mi v ozadju prenaša Linux Systemrescue CD, imam še čas, da malce pojamram o svojih tegobah. Saj veste kako pravijo: "Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade." Čisto slučajno sem mojster v taki zadevi. Najbolje, da začnem od začetka.

Pisala sem že, da sem nesla računalnik k Mlaocmu na servis. Končno sem se prepričala, da se na Mlacom ni kaj preveč za zanašat. Enostavno fantje niso zmožni in si zaslužijo naziv creme de la creme nesposobnežev. Na svojo željo sem dobila novo matično ploščo. Gospod serviser namreč v mojem računalniku ni videl problema. Jasno, kaj sem pa sploh pričakovala! Če bi vse lepo delalo oz. ne bi bilo problema v računalniku, potem računalnik, prvo kot prvo, ne bi bil na servisu. Po nekajminutnem pogovarjanju po mobitelu (na njihove stroške) sem mu že skorajda zabičala, da naj vgradi že eno novo ploščo. In je. In dela, kar je najbolj važno.
Pri vsem tem sem pa pozabila na eno dejstvo: nova matična - stari Win mogoče ne bodo delali. In res se je tako zgodilo. Stvar pride do "boot screen-a" in računalnik se ponovno zažene. Kaj zdaj? Nova namestitev Win? Ne pride v poštev. Točno, obstaja tudi WIndows Repair. Aha, super!

V dobri volji sem pognala Win namestitev in pridno čakala, da pride do okna, kjer se bo začelo popravljati Win. Ampak spet sem nekaj pozabila. pred enim mesecem sem nastavila Administrator geslo na računalniku in ga pozabila. Še pred enim tednom sem razmišljala, da sem ga pozabila, a sem sklepala, da ga najbrž ne bom potrebovala. Ho, pa še kako nujno ga potrebujem! Windows Repair zahteva od mene to geslo, ki se ga pa sploh ne spomnim in ga tudi ne morem zadeti. Superca, res.

Rešitev sem videla v zagonskem CD, ki bazira na sistemu Linux in omogoča resetiranje Administrator gesla. Že ko sem si oddahnila, sem uvidela, da tako lahko spet ne bo šlo. Ta sistemček noče v celoti dostopati do diska in mi napiše, da je sistemska particija "read-only". Toliko o spremembi gesla. Kam dalje?

Naslednja rešitev: zbrisati eno mapo na sistemski particiji, ki vsebuje to zloglasno geslo. In je spet problem kako priti do te mape. Imam dve verziji Linux Live CD, a nobena ne vključuje podpore za NTFS diske. Po krvavem boju z internetom sem celo našla nekaj, kar bi uspelo rešiti moj problem: SystemRescue CD. Spet Linux, ampak sem ga že navajena, tako da ne bi smelo biti problemov. Upam, da bo to moj zadnji in uspeli poskus.

Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj sem postavila geslo za Administrator račun? Da bi sestrici onemogočila kakršenkoli dostop na moj računalnik. Očitno sem opravila več kot dobro delo, saj še sama ne morem gor... :S

Še nekaj. H Mlacomu nikdar več. Kable iz napajalnika so mi po ohišju tako speljali, da so se globoko zažirali v rebra procesorskega hladilnika. Poleg tega so mi še vse napajalne kable spravili tako visoko in tam malodane zacementirali, tako da sem se še to morala namučit in popravljat njihovo skropucalo (as in skrajnje površno delo). Še dobro, da mi tam niso računali kakšnega dela, ki so ga opravili v računalniku, drugače bi jih danes zjutraj pričakala s svojim računom za a) potne stroške in b) moje delo. Moje ure so drage.


EDIT: Do sedaj še ni bilo nobene prave rešitve. Zdaj obratujem pod šifro: obupana :'(

Mlacom story - the sequel

Danes sem peljala Mlacomu računalnik. Saj ne da jih tako rada vidim, ampak dokler je neka zadeva v garanciji pa že ne bom tako neumna in metala tega proč in dajala denar za novo zadevo. Se enkrat mal opogumi, ko gre več zadev k vragu, in odpelje računalnik na servis. Saj bi ga sama doma rihtala, ampak garancija je eno, nepotrebni stroški pa drugo.

Da se ne bi zopet ponavljale stare zgodbe (Mlacom story #1) z nepotrebnimi zamenjavami, sem jim računalnik dostavila brez kakršengakoli trdega diska. Če so pametni in se že želijo igrat z mojim računalnikom, naj gor poženejo kakšen Linux Live CD. Pa če bodo dovolj pametni, bodo videli, da od treh optičnih enot dela le zgornja. >:) Ne bi rada videla, da mi brskajo po podatkih in še delujoč disk menjavajo zaradi napake na napajalniku in matični plošči.

Kako se bo vsa zgodba odvila, še sporočim. Danes sem ga dala na servis, zahtevala sem, da ga še danes popravijo. Imela sem polno želja, ki pa so vse izvirale iz preteklih Mlacomovih grehov.
Hoping for the best.... Če bo vse dobro, jih mogoče celo razglasim za pol nesposobne ;)

Tam, kjer najbolj boli

Terorizem očitno nikoli ne spi. Po velikem 9/11 incidentu je prišel na vrsto še London in za njim ena izmed mojih izbranih lokacij za letošnji dopust - Sharm el Sheikh. Teroristični napadi se vrstijo drug za drugim, trpijo pa nedolžni. Zakaj je temu tako?
Kot prvo so tu posamezne sekte, ki ne morejo (in ne znajo) drugače izraziti svojih tegob, kot da udarijo svet tam, kjer najbolj boli: po nedolžnih civilistih, po turistih, naključno mimoidočih, po celicah sodobne družbe: svobodnih posameznikih. Tegobe pa večinoma izhajajo iz zatiranj, ki jih povzročajo velesile, iz njihovega zaničevanja posameznih delov sveta in skrbi za svojo mastno rit (pardon izrazu).

Kdo teroriste uči, kako je treba udariti tam, kjer najbolj boli? Velesile. Hollywood. Ni ga dobrega akcijskega filma, če kakšna sekta ne razstreli kakšen hotel ali ugrabi letalo in ga požene v najbolj obljuden del mesta. Seveda je tu vedno nek ameriški heroj, ki reši svet pred grozečo prikaznijo.

Američani so si sami ustvarili neko podobo najhujšega terorja in to podobo jasno predstavili v svojih filmih. Filmi se vrtijo vsepovsod po svetu in po neki 'čudni logiki' in na presenečenje Američanov, se njihovi najhujši strahovi in akcijske filmske dogodivščine materializirajo v obliki nečesa, kar poznamo pod skupno besedo 'terorizem'. In nazadnje se cel svet zgraža in nosi po ulicah razne letake in zastave z besedami, uperjenimi proti terorizmu. Velike vodje držav se pojavijo na televiziji in javno izrazijo svoje obžalovanje, da je do takih napadov prišlo. Malo manjka, da ne potočijo solz pred kamerami. Kamuflaža. Skrbijo samo za to, da so njihove ritke site. Zato pa se tudi pojavlja terorizem.

Ampak kakorkoli se obrnejo zadeve, se mora vedeti, da bo vedno obstajal terorizem. Dokler je na svetu dobro, je tudi zlo - v takšni ali drugačni obliki. Kot terorizem se lahko jemlje tudi odklanjanje podpisa npr. Kyotskega sporazuma oz. splošno odklanjanje prekinitve obratovanja raznih obratov, ki škodujejo našemu planetu. Pač tudi to je terorizem, ki prizadane celoten svet. Posledice tega so ozonske luknje in segrevanje ozračja, kar letno ubije več tisoč ljudi po celem svetu. Navsezadnje bodo še pingvini plezali na palme.

Terorizem gor ali dol. Saj je lepo, da nosijo ljudje v srcu neka čustva, ko se kaj takega zgodi. Bom tako vprašala: kdo se pa spomni na tisoče umrlih ljudi v nerazvitih delih sveta? A? Kdo nosi za njih zastave po mestu? Ljubi moji, ni katastrofa, če umre nekaj sto Londončanov, ni katastrofa, če se sesujeta dve stavbi in vzameta s seboj vrsto življenj. Katastrofa je kvečjemu lakota in smrt zaradi tega, ker se nekateri deli sveta kopajo v bogastvu, za nerazvite dele sveta pa jim ni mar. Tu umre še več nedolžnih, a za njih se potegnejo le redki...

Pazi, bomba!

V času, ko je očitno aktualen terorizem in z njim povezano bombardiranje, ni nihče varen. Tudi doma ali v pisarni ne. Pa če niso teroristi, če ni bomba, je pa kriv kak drug 'nedolžen' mehanizem. In (it's just my luck), tak mehanizem imam tudi sama kdaj pa kdaj pod ritjo :o

..še dobro, da sem zamenjala stol z veliko ortopedsko/telovadno žogo

Cryo prison

Se mi zdi, da je Michael Jackson preveč gledal film Demolition man in se je v primeru obsodbe sam želel spraviti v cryogenski spanec. Prej bi se temu že celo reklo cryo-prison, kot v filmu. Zakaj?
Nesmrtnost. No ja, z obrazom, kot ga ima, je že nesmrten. Vse bolj in bolj postaja podoben zombiju. Samo še čakam kdaj mu bo odpadel nos.

Naj dam nekaj utrinkov iz zgodbe na 24kur:

"Michael naj bi po njegovem investiral milijone dolarjev za raziskave DNK, ki bi mu prinesle popolne potomce." ...ojoj, še tega se je manjkalo. Misli slučajno tako popolne potomce, kot je popoln njegov nos? :/

"V svoji knjigi Alien Rock: The Rock 'n' Roll Extraterrestrial Connection, je Luckman tudi zapisal, da je dal Jackson svojo spermo zamrzniti po semenskih bankah širom po svetu." ...še en razlog več zakaj pod nobenim pogojem ne smemo it v semensko banko na umetno oploditev.

Sicer ne berem preveč rada takih zvezdniških tračev, ampak to se mi je zdelo vredno pomisleka. Me zanima na kakšen način bi se dal zamrzniti, še bolj pa kakšen bi izgledal, ko bi ga zopet obudili iz spanja. Predvsem me skrbi njegov nos in okolje, v katero bi se zbudil. Sicer pa, glede na prebrano, se bo mogoče celo zbudil v svet poln Jackotov :O

P.S.: vsaj njegova glasba je nekaj vredna

Foto sešn

Ker sem že včeraj nekaj jamrala, da nimam nikoli pri roki fotoaparata, ko ga rabim, sem se danes toliko bolj potrudila, da sem ujela par zanimivih situacij in celo naredila nekaj res lepih slik. :)

Yay!

Zadnjič je Dr. Kruegel objavljal sliko hiše, ki mu je, če lahko citiram "takorekoč pisana na kožo". Sama si želim nenavadne hiše. Po zunanjosti bi ta Dilbertova hiša bila še dokaj zanimiva, notranjost pa ni ne vem kaj posebnega. Ultimativen styling pa je doživela neka poljska gostilna. No, tako hišo bi pa jaz imela ;) Seveda brez bara in nujno hud styling znotraj - od barv (ciljam na pastelno) do pohištva.

Smola

Zakaj ravno tisti dan, ko pozabim doma fotoaparat, najdem odličen motiv za fotografijo?

Dovršen meni

Nimam kaj dodat.

Sledite, ovčice, pastirjevi besedi!

Papež se je aktivno postavil proti priljubljenemu Harry Potterju. Po njegovem mnenju Potter zavaja uboge otroke in ruši ustaljena cerkvena načela:
"Dobro bi bilo, da ljudem pojasnite zadeve s Harryjem Potterjem, saj gre za subtilna zavajanja, ki prav zato neopazno in globoko delujejo v smeri spodkopavanja krščanstva in duše, preden se je sploh lahko razvila," pravi Ratzinger.

Skratka, da ne bi prepisovala vseh zadev iz članka, rajši objavim link in si preberite več o tej zadevi na 24kur.

Zdaj pa k komentarju. Take in drugačne izjave s strani cerkve se mi zdijo smešne in me na neki način spominjajo na užaljenega otroka. Če ne drugega je cerkev tista, ki širi subtilna zavajanja s svojimi nauki in božjimi zapovedmi. Če obstoj boga, ki bdi nad ljudmi, Jezusa, ki vstane od mrtvih, in še česa podobnega ni fiktivna zadeva in zavajanje ljudi, potem ne vem kaj je. Gledano z vidika zakonov narave, to ni mogoče. Če grem tu za trenutek k Harry Potterju; je lahko čtivo za radovedno in domišljije polno dušo. Nikjer ne piše, da se je vse, kar se dogaja v teh knjigah, res in se je zgodilo. Sveto pismo pa, ravno obratno, jemlje vse zapisane zgodbice za resnične in jih prodaja naprej. Zgodbice iz obeh knjig pa se (mi) nedvomno zdijo izmišljene. Oz. bom rajši tako rekla: če obstaja nekdo, ki lahko vstane od mrtvih, potem obstaja tudi nekdo, ki zna čarati. In so v tem primeru vse zgodbe resnične. V nasprotnem primeru so vse zgodbe neresnične.

Če je papež proti Harry Potterju, ki cilja na publiko najmlajših (hja, ti so žal najbolj na udaru s strani cerkve - nedolžna dušica, ki še ne dojema trezno sveta, in jo je že zato najlažje privabiti na svojo stran), potem bi mogoče, če ga že tako grozno moti vsebina teh knjig, moral tudi nastopiti proti.. npr. Homerjevi Odiseji. Ha, mnogoboštvo, to grozno govori proti cerkvi z njenim enoboštvom. Pa darovanja, pošasti. Ojoj! "In če že začnemo s tem, bi moral v bistvu prepovedati še igrice in filme, ker ti tudi govorijo proti krščanskim naukom. Ne, najbolje, da se vse ukine, razen zadev z versko vsebino," bo morda po treznem razmisleku lahko dejal veliki pastir.

Word of advice

Tisti, ki kanite naročiti kaj za jest preko Pingvina:

a) prvo dobro preberite kaj se skriva na meniju:

Njam, njam, pingvin (!) na žaru

b) dvakrat pomislite preden pokličete na njihovo telefonsko službo, ker:
- je velika možnost, da bo hrana prišla do vas hladna,
- mogoče tudi neokusna (kaj pa veš kaj dobiš..tisti pingvin bi še meni obtičal v grlu),
- šoferji v dvojicah kadijo, ko prevažajo hrano, zato se ne čudite, če bo kakšna pica malce smrdljiva (to je, da bo smrdela po tobaku, ne smrdela po pici) ali pa bo pingvin imel okus po tobaku..

SZNKJ (Slovar zblojenega neknjižnega jezika)

Jérba: -e, sam., ž., ed.; dediščina: Jerba stare tete je bila Janezu več kot dobrodošla, saj je bil globoko v dolgovih.

Jérbati: gl., nedov.; dedovati: Po stari teti je bogato jerbal.

Negativno do potrošnikov

Zadnje čase opažam trend večanja trgovin, ega prodajalk in negativnega obnašanja do potrošnikov. Zanimivo je, da bolj je trgovina kvazi moderna, bolj so prodajalke prevzetne. Tako se tudi Intersparove trgovinice navidezno prelevijo iz ranga povprečne robe v rang ekskluzivne, trendovske robe. Npr. New Yorker se mi zdi skorajda ranga trgovine Metro. Poceni roba, kjer lahko kdaj kdo najde kaj zase, ampak večinoma je roba mogoče malce neokusna za okus povprečnega človeka. Ali to, ali pa sem mogoče že postala preveč kapricasta.
Ampak New Yorker ponuja "trendovska oblačila" in v njem delajo mlada dekleta, ponosna na svojo trgovino. Za njih je očitno trgovina tako visokega pomena, da se jim zdi že prav za malo, da bi karkoli postorile v dobro večjega prometa. Npr. sobota 20:45. Trgovina se sicer že počasi zapira, vseeno pa ostaja kupcem 15 minutk časa, da olajšajo svojo pretirano polno denarnico. Jasno je treba izbrane stvari pomeriti, da si lahko 100% prepričan, da jih boš vzel. In tako sem šla z naročjem polnim oblačil dveh velikosti (če bo eno preveliko, bo drugo ravno prav :) ) do prve kabine z namenom, da vsaj 30% nabranega tudi kupim. Potencialni kupec. Denarnico, ki vidno poka po šivih že držim v roki in počasi stopam v trgovino. V tistem trenutku pride mimo neka prodajalka in nejevoljno zamrmra nekaj v stilu "Gospa, ni cajt za probavat, bo treba kr ven it, ne pa v kabino". Fasala je en grd pogled in, če bi bila že pred tem slabe volje, bi fasala še vse zadeve, ki sem jih držala v roki v svojo zmrdujočo se faco s prijetnimi pozdravi v smislu "Pejt se solit, tišči me denarnica, poganjala bi rada ekonomijo naprej, ti me pa ven ženeš." Ampak sem bila (do takrat) dobre volje in res željna nakupa, zato tega nisem storila. Vsekakor pa bom naslednjič, ko se bom ustavila v tisti trgovini, zahtevala za knjigo pritožb (čeprav se mi zdi, da je nimajo) in jim napisala posvetilo. Če se že gredo trgovino, naj bo tudi odnos do strank na nivoju, ne pa da vsi komaj čakajo, da odpeketaš iz trgovine in mislijo, da se bo blago kar samo prodajalo. Bolje (in še ceneje) bi bilo lastnikom trgovine, da bi zaposlili robote. Tako ali tako so te prodajalke povsem robotizirane in operirane od dela.
Pika.

The search continues

No, moja zobarica je na dopustu in se mi zdi, da imam končno šanso, da brez tveganja preverim še kakšnega zobarja. Pač hude bolečine in je treba nujno obiskat zobarja, osebnega zobarja pa ni. In sem tako danes že bila pri eni drugi zobarici. Zobobol je prišel kot naročen.
Sam vtis pri tej drugi zobarici je dokaj dober, če odštejemo tisto grozno piskanje svedrov, ker a) nima toliko opreme kot moja zobarica in b) rada uporablja izključno in samo sveder z najvišjimi zvočnimi frekvencami. Celo izdala mi je račun za močnejšo plombo (kar moja zobarica nikoli ne stori dokler tega izrecno ne prosiš) in se ob mojem odhodu zadovoljno smehljala. Se je pa močno potrudila z mojim zobom, ki je pa pretrpel velik poseg v njegovo blagostanje. Kar je bilo treba, je bilo treba. In glede na to, da moja zobarica izgleda, kot da je že tik pred penzijo, tadruga pa še relativno na začetku kariere, bi rekla, da je celo boljša. Aja, pa še prostovoljno mi je ponudila anestezijo kot opcijo. Moja zobarica tega ne bi NIKOLI naredila.
Samo še zob mora potrditi moje domneve in mogoče celo zamenjam zobarico (končno). Bomo videli, je rekel slepec.. Zaenkrat se zob še poskuša otresti bolečine, kar je pa le normalno ob tovrstnih posegih.
Če ne bo bolje, imam itak še eno potencialno številko, ki bi bila dobra.

Dodatna oprema

Seat Altea...

Eden izmed prvih govorečih avtov na svetu

Saj ne rečem, lep avto. Zakaj sem si ga izbrala za današnjo temo, bom povedala kasneje. Avto mi je všeč in bi ga takoj imela. Prvi problem je cena. Že osnovni model je brezmejno drag. In če samo pomislimo, da je to le kup pločevine na štirih kolesih z nekaj dodatne opreme, potem se mi zdi sploh neumno dajat 4 mio sit za avto, ki najbrž sploh ni tako trpežen, kot bi cena narekovala. Brezveze. Se počaka par let in kupi na trgu rabljenega za mnogo mnogo manj denarja. Pa še tisto je preveč. Zadnje čase sem dokaj na tekočem s cenami rabljenih avtomobilov. Zaradi raznih problemov s prevozom in prevelike odvisnosti od ostalih, že nekaj časa brezupno gledam rabljene avtomobile in si prizadevam najti svoj "sanjski avto" (to bi sicer bil Porsche Carrera GT, ampak pustimo to zdaj ob strani in se omejimo na trenutno finančno stanje in velike želje glede opreme, kilometrov, znamke in čim nižje cene). Brez uspeha. Že ko najdem nekaj, kar mi je všeč, je tak kupček pločevine ali a) drag oz. b) ima za seboj preveč kilometraže. Če se pa že najde idealna mešanica vseh željenih faktorjev, pa takoj pomislim na vse stroške s popravili (izhajam iz dejstva, da pri rabljenih avtih gre hitro kaj rakom žvižgat), registracijo in zavarovanjem (pa če upoštevamo, da lastnik svojega prvega avta nima nikakršne bonitete pri zavarovalnici), tehničnimi pregledi in še kaj, potem vedno pridem do sklepa, da se ne splača. Ne splača se, če nimaš milijonov v žepu. Ne mislim celo življenje delati samo zato, da si bom lahko vsak mesec plačevala avto in vožnjo z njim. No, no! Zatorej bom na tem blogu objavila novico, da sem si kupila avto, šele takrat, ko bom zadela kaj na lotu.
Pojdimo nazaj k Seatu. Za hec sem si malce ogledovala kakšno dodatno opremo ima in koliko je zanjo treba odšteti (zaenkrat še naših) Prešernov. Pa pojdimo malce po spisku...

Del dodatne opreme za doplačilo

Ogrevani prednji sedeži. No ja, brezveze. Pozimi, če imaš v blago oblečene sedeže, je ravno prav prijetno, ko se vsedeš. Drugače je seveda, če imaš usnjene sedeže, ker v tem primeru ti pozimi rit v trenutku primrzne na sedež. Poleti pa gretje sedežev vsekakor pride prav, kaj ne?

Ko smo že pri gretju, mogoče ena štorija s Siemensovim vlakom: lansko poletje je bilo vroče. 30+°C. Vsi (ok, večina) vemo, da imajo Siemensovi vlaki klimo in zatorej se sklepa, da bo ob vstopu v vlak prijetno hladno. Think again! Že ko sem stopila na vlak, se mi je zdelo notri neprimerno bolj vroče kot zunaj. Ko sem se vsedla k oknu, mi je kar puhnilo vroče od grelcev. Vlak so greli. Razlog? Klima rabi za to, da ohladi prostor, segret prostor. Fino, ne? :/

Nazaj k opremi. Shranjevalni paket (multifunkcijska zadnja škatla). Hmm, sliši se zanimivo... Si ne morem predstavljat kaj bi to lahko bilo.
Zasenčeno notranje ogledalo z rdečimi lučkami? Če ne bi zasenčili, najbrž ne bi rabili lučk. Pa kaj je toliko posebnega na teh rdečih lučkah, da bi jih dodatno plačevali? Kolikor vem rdeča barva povzroča manjšo vidljivost kot rumena ali zelena... Poleg tega pa ne bi priporočala, da bi si šli zvečer v tem ogledalu kaj lišpat.
Vse ok, ampak doplačilo za rdečo barvo?! Ponavadi je doplačilo le za kovinsko barvo, rdeča pa niti ni toliko "in"... Ste že videli kako blazno dobro pristoji Seatom črna barva? 40k sit za rdečo barvo. Hvala, nisem neumna. To se že sliši ravno tako nesmiselno kot razni administrativni stroški. Jonas ima prvovrstno izkušnjo z administrativnimi stroški. Kaj naj rečem: Way to go, Jonas!

bravo cocos ananas

Današnji kratki sprehod skozi Interspar v iskanju nečesa užitnega me je pripeljal mimo velikega Bravo "štanta". Hmm, nov okus. Bravo kokos&ananas. Sliši se užitno. In sem kupila sok. Rada imam ananas, še rajši kokos, zakaj mi potem sok ne bi bil všeč?! Ja ravno zaradi kokosa, ker to ni tisti kokos, ki ga imam rada.
Kdor je že kdaj poskusil kokosovo mleko oz. tisto neužitno motno vodo, ki biva v kokosovem orehu, me bo mogoče razumel (razen v primeru, da mu je bila tista vodica všeč). Skratka, pijača je užitna, dokler jo uživaš skozi nos (beri: dokler jo samo vohaš). Takrat lepo diši po ananasu. Njam. Ampak okus..okus me povsem spominja na tisto motno kokosovo vodo s priokusom ananasa, a kokos prevlada.
Torej, če niste ljubitelj kokosovega mleka, nikar ne poskušajte tega soka. Meni je že slabo...

Google Earth

Že kot ponavadi namenjam jutra igračkanju. Tokrat sem našla programček Google Earth. To ni nič drugega kot satelitski pogled na svet, kjer lahko poljubno iščemo kraje in se potepamo po svetu. Nekaj podobnega obstaja tudi pri nas, in sicer se to najde na straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z razliko od Google Earth, je nas izdelek nalinijski in dobro pokriva območje Slovenije :)
Nazaj k Google Earth. Programček je vsekakor zanimiv, s tem, da nekatere funkcije najbrž ne delujejo (ali pa sem samo jaz bila tako faulasta in nisem znala iskat). Nekje lahko opazujemo svet bolj od blizu, spet drugič bolj od daleč. Namreč znano je, da se še niso tako potrudili da bi poslikali vsak košček sveta in ga ponudili gledalcem v zgledni resoluciji.

Naj tukaj omenim razliko med Ljubljano in mojim ljubim rodnim krajem, za katerega mnogo premnogo ljudi ne ve, kje sploh je. Ljubljana z nadmorske višine cca. 430m zgleda kot zmazek, medtem ko lahko na tej oddaljenosti celo preštejem koliko dreves imamo v drevoredu :D Thank you Google!!

Ljubljana (kliknite za povečavo)

Moja hiša na (skoraj) isti oddaljenosti :D (katera je, ne povem ;P )


Ljubljana izgleda dobro šele na večji oddaljenosti.

Kako ločiti med dobro poslikanimi in slabo poslikanimi konci Zemlje? Skrivnost je v temneje osvetljenih predelih na karti.

The dark side...

Taka območja se bodo zlahka videla na manj gosto poseljenih predelih, lahko pa računate, da so vsa večja (in malo manjša) mesta v ZDA definitivno dobro poslikana. In tako sem se odločila obiskati slaven Statue of Liberty.

Kip svobode

In ne nazadnje, želela sem videti slavno opero v Sydneyu, a nekdo je, na mojo žalost, zaspal na delu in poslikal le pol Sydneya:

Lepo vidna razlika med poslikanim in slabo poslikanim delom Sydneya.

Čisto za konec pa... Katsumi ne bi bila Katsumi, če ne bi obiskala Japonske ;)

Najbrž ena najbolj znanih struktur v Tokyu: Tokyo Tower :)

Wild thing

...you make my heart sing! lalala

Je že en teden naokoli? Ne? Uf, potem sem se pa malo zmotila. Ali pa tudi ne. Odvisno od tega kako sem definirala tisti teden: da bodo izpiti mimo? V sredo imam še en izpit, ampak nekako izgubljam upanje zanj. Vse bolj se poigravam z idejo, da bi šla še ta izpit delat septembra, ker ga, roko na srce, ne znam še dovolj dobro. Pred seboj imam knjigo in se mi je enostavno ne da brat. Ampak bom že malce stisnila zobe in odpisala še ta izpit. Še obstaja neko upanje, da ga zdaj naredim.

Danes bi pa res rada videla, da bi bilo v moji sobi vroče kot v peči, ker bi to pomenilo, da bi bilo za računalnikom nevzdržno, v kleti pa prav prijetno in bi to spet pomenilo selitev v podzemne prostore. Tako pa danes (kot že nekaj dni) vlada v moji sobi blažena klima, podzemnem habitatu pa kraljuje mraz. In spet je tu računalnik in polno (brezveznih) stvari, ki bi jih pogledala na internetu, mojih prstov pa ne gre in ne gre krotit.

Uh, tavam. Želela sem reči nekaj stvari okoli Wild thing. To so: a) Zewini papirnati robčki in b) ... do tega še pridemo kasneje.

Najprej a) Zewini papirnati robčki.
Ne vem ali so vsi /Wild thing) taki, ampak ti so res zanič. Na spodnji strani škatlice, pakiranja 100 robčkov, piše "Soft & delicate tissue". Hmm, no ja, Zewine zadevšne se nekako kvalificirajo kot "Soft", ampak tole se 100% kvalificira kot "delicate". Tako delikatnih robčkov še nisem imela. Mislila sem, da ne bo problema s temi robčki, ker so pač dvoslojni. Saj najbrž reklama predvideva oglaševanje izdelka, ki je nežen za občutljivo kožo, in je zato to tako "delicate". Ampak resnica se skriva drugje: zaradi svoje dvoslojnosti in nežnosti, so robčki tanki in občutljivi. Ob prvi uporabi mi je prst pristal v nosu. Prav tako je bilo z vsakim sledečim robčkom. V zaključek sem ugotovila, da so ti robčki res namenjeni za enkratno uporabo in še to za samo izpihanje posameznih "muc" iz nosa, bognedaj kaj več! Še drug zaključek pa je, da bi se morala že zdavnaj pozdraviti, ampak se prehlad kar vleče in vleče..

Zdaj pa k b) pravim divjim stvarem. Nekoč sem že pisala kako sem igrala nadomestno mamo za strmoglavljenega ptičjiga mladička. Izgleda, da se zgodovina res ponavlja. Pred dnevi sva z mamo našli na naši morski roži plezalki gnezdece nekih gozdnih ptičkov. Po prvih podatkih je bilo v gnezdu dvoje golih glavc, kasneje se je izkazalo, da so trije.
Današnji dan je bil črn dan za to ptičjo družino. Namreč sosedov muc se je (zanalašč) malce preveč povzpel po tej roži in vrgel mladičke iz gnezda. Sledili so krvavi boji med ptički, muckom in mojo mamo. Po prvi rundi je dobro kazalo mucu (1:0), ki je uspel pojesti enega ptička, drugra runda pa je pripadala meni, ki sem rešila drugega ptička (1:1). V tretji rundi mi je uspelo rešiti življenje še enemu malemu bitjecu (1:2) , ki zdaj prebiva v odprti ptičji kletki (da ga zavarujemo pred mucem, ker še ne zna leteti). Ptička pride vsake toliko časa nahranit njegova ptičja mama, a vidi se, da je izredno slaboten. Bil je pa vztrajen. Na vse pretege se je oklepal mojih prstov, ko sem ga reševala. Sem ga še s težavo spravila z roke.
Ni pa to bil zadnji ptiček. V travi se je skrival še en, a ga nismo rešili. Prehitel nas je spet muc. (2:2). Ampak tako je življenje. Važno je, da smo (sem) rešila življenje dvema malima pticama. :)