Utrinki

Po daljšem premoru sem nazaj; spočita in polna energije za nove podvige. Čeprav smo že oktobra, sem si kar privoščila enotedenski oddih na morju. Mrzlo morje? Kje pa! Tu govorimo o Tuniziji, deželi, kjer je še vedno toplo morje in vroče sonce. Dobila sem celo nekaj barve in jo uspela odnesti brez večjih zdravstvenih težav :) Očitno sem bila to leto bolje pripravljena.

Da ne bi preveč dolgovezila, bom na kratko povedala, da sem se imela izredno lepo, vreme je bilo super, morje in valovi prav sanjski, še najboljša pa družba ;) Seveda sem s seboj prinesla tudi nekaj slik, katere sem zaradi prostorske stiske naložila kar na Flickr in si jih lahko ogledate s klikom SEM.

Za tiste, ki pa ne marate brskat po Flickr-u, pa bom tu naložila le par slikic. Lepo se mejte!

Pogled z letala - Morje oblakov


Pogled z letala - Jezero
(če kdo ve katero jezero je to, naj mi pove - takrat smo leteli, se mi zdi, nad Tunizijo)


Sanjske palme


Dobro, da ne zgori slamnat senčnik..


Sončni zahod na ulici


Čuvaj bazena

2H2 + O2 --> 2H2O

Me veseli, da so visoke cene goriva končno spodbudile velike mislece k izboljševanju motorjev. Tako smo pred parimi meseci lahko brali o dizlu iz mrtvih mačk (link še sledi), da se malo oddaljimo od mrtvih muckov, bi bilo pametno malce prebrati tudi o biodizlu, zdaj pa lahko že beremo o avtomobilih na vodik, kar je (ne da bi se hvalila) že v zgodnjem otroštvu bila ena izmed mojih idealnih idej. Že odkar sem slišala za zgornjo reakcijo, sanjam o avtomobilu na vodik. Edino vprašanje tu je, ali bo reakcija dovolj nadzorovana, da ne bo prišlo do kakšne močnejše eksplozije... Hja, nisem kemik :)

V zraku

V soboto sem končno lahko najpomembnejši osebi v mojem življenju v celoti predala njegovo rojstnodevno darilo - polet z balonom :)

Bilo nas je sedem. V majhni košari je bila kar gneča, a ni bilo prehudo. Še vedno je bil razgled lep in polet prijeten. Z letom smo začeli v Ig-u. Vetrovi so nas popeljali čez Barje, tako da smo Ljubljano lahko opazovali le od daleč. Vseeno pa se nam je odprl lep pogled na namočeno Barje. Srečne okoliščine so nam namenile lepo vreme in polet v sončni zahod.

Med letom smo se spustili za par trenutkov tako nizko, da sen se že zbala, da bomo ostali v krošnjah dreves. "Hitro! Iztegnite roke in odtrgajte par vejic," nam je rekel pilot. In smo res :) Balon ima veliko vztrajnostno maso, tako da leta skozi krošnje niti nismo zaznali. Pilot nam je celo dejal, da je v nekem letu presekal hrast premera 20-30 cm.

Glede na temperature zraka sem mislila, da bo v balonu bolj hladno, a nas je grelec nad glavami prijetno grel. Ob pristanku je sledil krst in od sedaj naprej me, prosim, naslavlajte kot baroneso Bevško ;)

Spodaj je par utrinkov z leta. Enjoy!

Cestni križi

Delo na cesti in zastoji na dan 3.10.2005 (Vir: AMZS)

Pogled na zgorjno karto razkrije le majhen del slovenske cestne problematike. Slovenske ceste so, roko na srce, pomilovanja vredne. Edine ceste, katerim bi lahko rekli ceste, so avtoceste, a tudi te ne sežejo do kolen pojmu cesta.

Ravno včeraj sem se nič hudega sluteč peljala od Logatca proti Vrhniki, nakar me je na nekem odseku neprijetno presenetila zgoščenka (za tiste, ki še ne veste, je to strnjena kolona vozil). Še večje neprijetno presenečenje pa je bil pogled na del avtoceste, ki ga "obnavljajo". Res ne vem kaj tam delajo, nisem se šla spuščat v podrobnosti, a od vsega sem videla le eno neasfaltirano zaplato sredi obeh prehitevalnih pasov in kasneje, proti koncu zožitve, še par lukenj na cesti. Prehitevalna pasova naj bila odprta že 5.10.2005, a močno dvomim. Vidno ni na cesti popolnoma nič narejenega.
In največje zlo je to, da je treba za te zastoje in slabo cesto še plačati. Škoda samo, da se nisem namesto prek ABC peljala preko enega izmed navadnih prehodov in jim zatežila, da ne mislim plačati za stanje v koloni in ne grem dalje, dokler me ne spustijo skozi zastonj. >:( Predvidevam, da bi v tem primeru scenarij vključeval še policijo in nasilno odstranitev s cestninske postaje.

Svinjsko, prav svinjsko je to! Plačevati je treba za to, da se razpadajoče ceste vsake toliko časa malo pokrpajo s še slabšim materialom in za to, da delavci razkopljejo ceste in potem po polžje na novo postavijo "boljši" asfalt.

Ko bi vsaj prestolnica postavljala zgled s svojimi dobrimi cestami, a so tudi tu zanič in vsako leto na novo razkopane in po polžje pokrpane, puščajo se luknje na cestišču,... Da o mestni arhitekturi sploh ne spregovorim...