Draga oprema, poceni fix
Draga oprema je mogoče malo precenjevanje situacije. Za človeka, ki mu kompaktni digitalni fotoaparat ne ponuja dovolj in se začenja spuščati v DSLR range, je že začetna investicija dokaj velik zalogaj. Saj ne rečem, kit variante se dajo dobit kar poceni, a jaz ne ciljam na to.
Za začetnika mi nakup dragih ohišij ni smotrn. Kot začetnik ne mislim investirati v drago ohišje, ker bom nakup obžalovala, če opreme ne bom znala zadovoljivo uporabljat in izkoriščat vse njene prednosti. Že marsikje sem prebrala, da ni skrivnost v fotoaparatu, temveč v osebi, ki ga upravlja. Oseba, ki tu upravlja fotoaparat, se je v zadnjem času naučila marsikatere nove tehnike in skrivnosti. Kompaktni digitalni fotoaparat ji dela čudovite slike, a je v določenih pogojih rigiden in ponuja premajhno nastavitev, saj je veliko stvari glede nastavitev izven kontrole uporabnika. Pri DSLR mi je všeč, da se da menjati objektive, nastavljati zaslonko, hitrost zaklopa, shranjevati v RAW formatu,...
Odločila sem se, da bom kupila novi Canon 450d. Že dolgo časa sem hotela vzeti 400d, a me je pri 450d prepričal predvsem LiveView. Pri kakšni zapleteni kompoziciji bo prišel prav :) Poleg tega že imam nekaj SD kartic, ki mi bodo prišle še kako prav, kajti ta fotoaparat nima več CF kartic. Plačan je že, čakam le, da pride v trgovino in mi ga pošljejo po pošti. Ne bi smelo biti večč dolgo. Pričakujem ga v začetku marca.
Izbrala sem tudi že začetni objektiv. Zaenkrat bo to Sigma 17-70/2.8-4.5 DC Macro. Sicer, če ima kdo, ki je bolj izkušen, kakšen nasvet, bom z veseljem prisluhnila. Kar se pa tiče tega objektiva, vem, da je ta makro varianta na zoom blažev žegen. Zato sem malo gledala leče s fiksno goriščnico. No, bilo bi fino imet veliko leč, a žačela bom lahko, ker od zdaj naprej pričakujem velike investicije v stanovanje, kar lahko pomeni tudi, da če bo treba, bo fotoaparat in objektiv šel od hiše. Torej, zaenkrat samo en objektiv. Ker pa ljubim makro fotografijo, sem poiskala cenovno ugodne rešitve. In ena je bila ta:
DIY MACRO REVERSE RING
Slišalo se je zelo zanimivo, zato sem se že zdaj podstopila tega, da bom lahko takoj, ko bo prišel fotoaparat, preizkusila zvarek. Nastal je prvi problem. Pokrovček za ohišje je iz trde plastike. Pričakovala sem, da bo okvir trd, sredica pa mehka ali pa vsaj dokaj tanka. To pa ni bilo ne eno ne drugo. Povprašala sem naokoli kako bi to izrezala in ni bilo nobene pametne ideje.
Včeraj mi je pa prekipelo in sem šla s svojim ulfa nožem izrezovati sredico. Kako bi naslovila moje delo. Hmm.. Sizifove muke bi mogoče bilo še najprimerneje. Ne vem kako so mojstri uspeli izrezati sredico pokrovu, ne vem kakšna orodja so uporabili, nekaj pa vem: ne dolbi trde plastike s skrhanim nožem. Mučila sem se, poškodovala prst in dobila polotiščance (ni še, ampak bi lahko bil otiščanec). Ampak mi je uspelo. Ura dela. Prvi preboj je bil težak, prav tako četrtina kroga, a potem je šlo veliko lažje. Na koncu mi je celo uspelo odlomiti sredico, tako da sem bila zelo zadovoljna. Ni ostrih robov, vse sem lepo zgladila, prav tako je vsa preostala struktura obdržala svojo obliko.
Problem. Premer pokrova je nekaj čez 60mm. Premer filtra oz. ogrodja filtra, ki ga je po postopku potrebno pritrditi na pokrov, pa 72mm. Imam špranjo okrog in naokrog. Navadno epoksi lepilo ne bo dobro, saj (sklepam) je tekoče in ne bo zadržalo oblike v špranji.
Rešitev. Najti je treba nek kit, ki bi dobro strjeval. Našla sem Neostikovo rešitev; epoxy kit. In danes, ko sem iskala kakšen boljši še en star QuikSteel epoxy kit. Super. Imam že vse doma. Edino še filter čakam, potem pa zlepim oba dela med seboj. Upam, da bo uspelo. Se javim, ko bo. :)
Za začetnika mi nakup dragih ohišij ni smotrn. Kot začetnik ne mislim investirati v drago ohišje, ker bom nakup obžalovala, če opreme ne bom znala zadovoljivo uporabljat in izkoriščat vse njene prednosti. Že marsikje sem prebrala, da ni skrivnost v fotoaparatu, temveč v osebi, ki ga upravlja. Oseba, ki tu upravlja fotoaparat, se je v zadnjem času naučila marsikatere nove tehnike in skrivnosti. Kompaktni digitalni fotoaparat ji dela čudovite slike, a je v določenih pogojih rigiden in ponuja premajhno nastavitev, saj je veliko stvari glede nastavitev izven kontrole uporabnika. Pri DSLR mi je všeč, da se da menjati objektive, nastavljati zaslonko, hitrost zaklopa, shranjevati v RAW formatu,...
Odločila sem se, da bom kupila novi Canon 450d. Že dolgo časa sem hotela vzeti 400d, a me je pri 450d prepričal predvsem LiveView. Pri kakšni zapleteni kompoziciji bo prišel prav :) Poleg tega že imam nekaj SD kartic, ki mi bodo prišle še kako prav, kajti ta fotoaparat nima več CF kartic. Plačan je že, čakam le, da pride v trgovino in mi ga pošljejo po pošti. Ne bi smelo biti večč dolgo. Pričakujem ga v začetku marca.
Izbrala sem tudi že začetni objektiv. Zaenkrat bo to Sigma 17-70/2.8-4.5 DC Macro. Sicer, če ima kdo, ki je bolj izkušen, kakšen nasvet, bom z veseljem prisluhnila. Kar se pa tiče tega objektiva, vem, da je ta makro varianta na zoom blažev žegen. Zato sem malo gledala leče s fiksno goriščnico. No, bilo bi fino imet veliko leč, a žačela bom lahko, ker od zdaj naprej pričakujem velike investicije v stanovanje, kar lahko pomeni tudi, da če bo treba, bo fotoaparat in objektiv šel od hiše. Torej, zaenkrat samo en objektiv. Ker pa ljubim makro fotografijo, sem poiskala cenovno ugodne rešitve. In ena je bila ta:
DIY MACRO REVERSE RING
Slišalo se je zelo zanimivo, zato sem se že zdaj podstopila tega, da bom lahko takoj, ko bo prišel fotoaparat, preizkusila zvarek. Nastal je prvi problem. Pokrovček za ohišje je iz trde plastike. Pričakovala sem, da bo okvir trd, sredica pa mehka ali pa vsaj dokaj tanka. To pa ni bilo ne eno ne drugo. Povprašala sem naokoli kako bi to izrezala in ni bilo nobene pametne ideje.
Včeraj mi je pa prekipelo in sem šla s svojim ulfa nožem izrezovati sredico. Kako bi naslovila moje delo. Hmm.. Sizifove muke bi mogoče bilo še najprimerneje. Ne vem kako so mojstri uspeli izrezati sredico pokrovu, ne vem kakšna orodja so uporabili, nekaj pa vem: ne dolbi trde plastike s skrhanim nožem. Mučila sem se, poškodovala prst in dobila polotiščance (ni še, ampak bi lahko bil otiščanec). Ampak mi je uspelo. Ura dela. Prvi preboj je bil težak, prav tako četrtina kroga, a potem je šlo veliko lažje. Na koncu mi je celo uspelo odlomiti sredico, tako da sem bila zelo zadovoljna. Ni ostrih robov, vse sem lepo zgladila, prav tako je vsa preostala struktura obdržala svojo obliko.
Problem. Premer pokrova je nekaj čez 60mm. Premer filtra oz. ogrodja filtra, ki ga je po postopku potrebno pritrditi na pokrov, pa 72mm. Imam špranjo okrog in naokrog. Navadno epoksi lepilo ne bo dobro, saj (sklepam) je tekoče in ne bo zadržalo oblike v špranji.
Rešitev. Najti je treba nek kit, ki bi dobro strjeval. Našla sem Neostikovo rešitev; epoxy kit. In danes, ko sem iskala kakšen boljši še en star QuikSteel epoxy kit. Super. Imam že vse doma. Edino še filter čakam, potem pa zlepim oba dela med seboj. Upam, da bo uspelo. Se javim, ko bo. :)
Objavila Kat ob 11:14 AM
|
